Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preteklo soboto se je v Čedadu začel 25. jubilejni Mittelfest. Festival z bogato tradicijo, ki združuje različne umetniške zvrsti že drugo leto zapored posvečajo naravnim elementom. Rdeča nit lanskega Mittelfesta je bila voda, letos pa sta v ospredju ogenj in zemlja. Na festivalu so obiskovalci doslej lahko spremljali že prave ognjene predstave, vrteče plese dervišev, temperamentno glasbo iz sredozemskih dežel, pa tudi kitajsko opero ter številne lutkovne predstave, ki z lesenimi lutkami poudarjajo pomen naravnih materialov v gledališču.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Preteklo soboto se je v Čedadu začel 25. jubilejni Mittelfest. Festival z bogato tradicijo, ki združuje različne umetniške zvrsti že drugo leto zapored posvečajo naravnim elementom. Rdeča nit lanskega Mittelfesta je bila voda, letos pa sta v ospredju ogenj in zemlja. Na festivalu so obiskovalci doslej lahko spremljali že prave ognjene predstave, vrteče plese dervišev, temperamentno glasbo iz sredozemskih dežel, pa tudi kitajsko opero ter številne lutkovne predstave, ki z lesenimi lutkami poudarjajo pomen naravnih materialov v gledališču.
Vznemirljivi Fernando Pessoa, ki je živel med leti 1888 in 1935, velja za enega največjih portugalskih pesnikov. Objavljal je pod več kot sedemdesetimi imeni, v življenju pa izdal le eno knjigo pesmi v materinščini, in sicer Sporočilo. Izšla je v predzadnjem letu njegovega življenja, prevedel jo je Miklavž Komelj in pripravil tudi obsežno, 60 strani dolgo spremno besedo. Kot pove, v tej pesniški knjigi ne gre za pregled portugalske zgodovine, ampak bolj za poskus njene emblematike preko ezoteričnih simbolov. Kaj se skriva v igračah, predvsem lesenih, pa bo v današnjem Svetu kulture povedal Mohor Demšar, njihov zbiralec, sicer doktor filozofije, ki o njih razmišlja tudi kot pedagog. ''Igra je povezana s svobodo'', poudari. Kaj vse razkriva njegova zbirka lahko odkrijete na Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer te dni gostijo razstavo Lesene igrače skozi čas. Foto: Val 202
Nika Grafenauerja lahko po novem spoznavamo skozi Plasti odzidanih daljav, takšen je namreč naslov njegove knjige spominov. Z njimi bo bralca popeljal na ključne postaje svojega življenja, ki je prineslo številne zgodbe, brez katerih bi bilo slovensko literarno in družbeno polje gotovo drugačno. Prave zakladnice zgodb pa so tudi nekatere hiše, še posebej, če se v njih sestajajo pisatelji. Takšna je tudi pisateljska vila v Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki ji je založba ZRC SAZU postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu.
V Kreativnem centru Poligon so izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice, ugotavljajo. Žalostno dejstvo, ki se najbolj pozna na in v telesih ljudi, na kakovosti produkcije pa ne. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetovali, kateri umetniški dogodek obiskati za polnejši skok v Novo leto, ki ga na našem programu zaznamuje začetek nove Odprte knjige, Jurčičevega Desetega brata, ki ga bo prebral Iztok Mlakar. Ob tem pa še utrinek iz življenja filma Stoletje sanj, dokumentarca o izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču, ki je v iztekajočem se letu prejemal nagrade po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Florjančič, vir: osebni arhiv
Bežigrajska galerija obeležuje 45-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili razstavo slikarja Marka Šuštaršiča. Več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še Mačku Muriju in fotografsko-dokumentarni razstavi, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Vabimo vas k poslušanju! Utrinek z razstave Od pokrajine do pokrajine v Bežigrajski galeriji foto: Žiga Bratoš
Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja. Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto. Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica. Foto: Arhiv slovenske kinoteke
Je to, da smo drugačni, bodisi po videzu ali obnašanju, prednost ali slabost? Vsaj za otroka je to pogosto vir frustracij, zato si želi biti enak ostalim. Za mladinsko operno enodejanko Deček, ki je prehitro rasel, so skladatelja Gian Carla Menottija navdihnile kar lastne izkušnje. Premierno uprizoritev v režiji in dramaturgiji Eve Hribernik si bomo lahko ogledali nocoj v Cankarjevem domu. Odpravili se bomo tudi v Piran, v Mestno galerijo, na razstavo Iz knjige spokojnosti – novejših platen, akvarelov in risb subtilne slikarke Joni Zakonjšek, ki vabi med svoje skoraj neskončno slojne krajine, travnike, drevesa in vodo. V Svetu kulture še o premieri radijske igre Suzana in dva starca Vinka Möderndorferja, katere motiv izhaja iz Danijelove knjige v Svetem pismu stare zaveze. Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel, foto: Janez Kotar
V zadnji decembrski teden vstopamo s pregledom dogajanja na Mariborskem umetnostnem sejmu, ki letos poteka že sedmič in drugo leto zapored v spletni različici. Poleg nakupa umetniških del umetnikom omogoča tudi promocijo in podporo. Slovensko mladinsko gledališče pa nocoj vabi na premiero predstave Pojedina pri Trimalhionu, ki je nastala na podlagi istoimenskega dela antičnega Petronijevega romana Satirikon. Besedilo vedno aktualne zgodbe o tem kako bogastvo hitro spridi človeka ter o zatiskanju oči najbogatejših pred bedo in revščino na drugi strani, je deloma nastalo po igralskih improvizacijah; predstava pa je na oder postavljena kot satira našega tukaj in zdaj. [foto: Renata Šalehar in Ivan Godnič v »Pojedini pri Trimalhionu«, (c) Ivian Kan Mujezinović]
Leto se počasi bliža koncu, zato še zadnjič letos predstavljamo novosti otroške in mladinske literature na naših knjižnih policah. Mlade bralke in bralci se prihajajočih dni lahko torej veselijo ne le zaradi praznikov in počitnic, ampak tudi zato, ker bo med njimi več časa za prostočasne dejavnosti, med katerimi je tudi branje zanimivih knjig. V duhu božičnega večera smo obiskali božični Vojnik in ob tem osvetlili tradicijo jasličarstva v Sloveniji, ki traja že vse od 17. stoletja naprej.
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana bo zadnjo premiero v letošnjem letu končala filozofsko obarvana tema. Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Primer, kako se gledališka predstava prelevi v radijsko igro, pa bomo lahko slišali nocoj ob 22. uri in pet minut. Na programu Ars bo premiera Helverjeve noči poljskega dramatika Ingmarja Vilquista. V tej psihološko pretanjeni in aktualni zgodbi o dogajanju med razcvetom nacizma skozi prizmo preprostega fanta in njegove skrbnice so v ospredju gosto tkano besedilo in zvoki, ki iz vedno bolj podivjane ulice udirajo v majhen in na videz varen prostor stanovanja. Helverjevo noč je za radio dramaturško priredil in režiral Alen Jelen, ki se je pred petimi leti podpisal že pod režijo gledališke izvedbe tega besedila. Foto: Peter Uhan, predstava Jacques in njegov gospodar, SNG Drama Ljubljana
Napovedujemo premiero predstave v novomeškem Anton Podbevšek teatru, ki je nastala na podlagi pisma Franza Kafke svojemu očetu, in predstavljamo arheološka odkritja v Fizinah med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči, ki so na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Znane so tudi finalistke za besedo leta: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda.
Oddaja tokrat prinaša vpogled v najnovejšo predstavo priznanega slovenskega plesalca in koreografa Branka Potočana, ki jo je ustvaril s skupino Fourklor. Predstava Zasedanje se ukvarja s fenomenom »zasedanja«; zasedanja prostorov, položaja, drug drugega in samega sebe. Poročamo tudi o novi monografiji, ki obeležuje 50 let podeljevanja Severjevih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem.
Decembrska podelitev nagrad sklada Staneta Severja že 50. leto zapored zaznamuje smrt enega na-ših največjih gledaliških in filmskih igralcev in se njegovemu spominu poklanja tako s simboličnim prižigom sveče kot priznanjem igralskih dosežkov profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter štu-dentov dramske igre. Letošnja nagrajenca v kategoriji igralskih stvaritev v slovenskih poklicnih gle-dališčih sta Marjuta Slamič, članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, in Blaž Setnikar, član ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Skupinsko nagrado za študentsko stva-ritev so si prislužili Diana Kolenc, Maks Dakskobler in Nejc Jezernik, nagrado za najboljšo stvari-tev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Bojan Trampuš.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Mestnem gledališču ljubljanskem nocoj pripravljajo novo premiero. Barbara Zemljič, ki je sicer bolj znana kot filmska režiserka, se tokrat na Mali sceni MGL-ja predstavlja kot avtorica in režiserka dramskega besedila Olje črne kumine. Po naročilu nastala drama je zgodba o razpadli družini, prepredeni z osebnostnimi motnjami in psihičnimi diagnozami. Čeprav je besedilo študija medčloveških odnosov, ne gre za igro o psihiatriji, temveč za igro o življenju. V oddaji tudi o ciklu gledaliških esejev z naslovom Takorekoč, ki ga nadaljujeta Nova pošta pri Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani in mariborski Moment ter o prazničnem festivalu in knjižnem sejmu Knjige pod jelkami v Novi Gorici.
Tokrat o dveh gledaliških predstavah z naših odrov. Prva, Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerja, govori o ranljivi samopodobi najstnikov, druga z naslovom Klinc angleškega dramatika Mikea Bartletta pa raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odločitve. Predstavljamo tudi novo bibliofilsko izdajo Stati inu obstati o dosežkih Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, pod katero se podpisuje jezikoslovec Kozma Ahačič.
Maja Megla se je v svoji dolgoletni karieri posebej posvečala temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje Pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. V oddaji vas vabimo tudi k ogledu predstave Snežinka, ki se obeta v SNG Maribor. Božično igro o oddaljenosti in bližini izpod peresa Mika Bartletta je režiral Jure Novak.
V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. Zgodovina podobe je tako dolga kot zgodovina človeštva in brez človeka ne obstaja, nedvomno pa tudi človek ne obstaja brez nje, pa je misel kuratorja razstave Tehnometrija odtisa. Igor Loinjak v besedilu ob razstavi v MGLC razmišlja o spremembah, ki jih je svet slikovne reprezentacije doživel z razvojem tehnologije, zlasti digitalne. Foto: arhiv Mestne galerije Nova Gorica
Konec tedna prinaša več premier na odrskih deskah. Nocoj ob 18-ih bo v Mali drami SNG Drama Ljubljana krstna uprizoritev »zmešnjavne pravljice« Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Predstava za otroke in odrasle nas popelje na dinamično potovanje skozi labirint pravljičnih ugank in vprašanj. Prav tako drevi, ob 20-ih pa se v ljubljanski Stari mestni elektrarni pričenja predstava Vibracija posamezne strune, ki impulze Lemovega Solarisa prevaja v gibalno-scenskem okviru skozi jezik telesa. Jutri pa Mestno gledališče ljubljansko vabi na premiero Izrednih razmer nemškega dramatika in režiserja Falka Richterja. Napet psihološki triler, sicer napisan leta 2007, je še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. /foto: Branko Jordan, Gašper Lovrenc in Iva Krajnc Bagola v predstavi »Izredne razmere« v MGL, (c) Peter Diogani/
O nebeškem življenju je naslov koncerta, na katerem bosta nocoj Orkester in Zbor Slovenske filharmonije nastopila skupaj z zboroma Glasbene matice Ljubljana. Pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo glasbeniki izvedli monumentalno delo, Tretjo simfonijo Gustava Mahlerja. Glasbeni dogodek pripravljajo tudi v Mariboru. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo v Kazinski dvorani koncert z naslovom Poezija navdiha, na katerem bo nastopila sopranistka Bernarda Bobro. V oddaji več tudi o 8. mednarodnem kritiškem simpoziju Umetnost kritike, razstavi, ki jo odpirajo v ljubljanski Mestni galeriji in prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca ter o premieri pravljice Svetlane Makarovič Balada o Sneguročki.
Cankarjeva založba se z zbirko S poti že petindvajset let osredotoča predvsem na izdajanje potopisov in s tem bralkam in bralcem približuje znane in neznane pokrajine. Letos sta izšli dve deli: zbirka potopisnih zapisov Fado poljskega pesnika in dramatika Andrzeja Stasiuka in Zadnji dnevi v stari Evropi Richarda Basseta. Izdajo novih del je uredil Andrej Blatnik, prevedli sta jih Jana Unuk in Staša Grahek. V oddaji predstavljamo tudi skupinsko razstavo dolenjskih likovnih umetnikov z naslovom Spectrum, ki so jo včeraj odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Neveljaven email naslov