Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnjem Svetu kulture boste izvedeli več o novi dokumentarni monografiji o Alojzu Rebuli, ki jo je napisal France Pibernik. Knjigo sestavlja sedem poglavij, ki segajo od njegovega zgodnjega otroštva, preko obdobja študija v Ljubljani in delovanja na Tržaškem, vse do literarnega vzpona z romanom V sibilinem vetru, pa do zadnjih let, ki jih je pisatelj preživel v Loki pri Zidanem Mostu skupaj z ženo, pisateljico Zoro Tavčar. Monografijo bogatijo številne fotografije iz zasebnega in javnega življenja Alojza Rebule. V oddaji pa tudi o dogajanju na 30. jubilejnem filmskem festivalu Liffe.
Na ljubljanskem filmskem festivalu prikazujejo zmagovalce in druge uspešne filme z največjih filmskih festivalov po svetu. V Cankarjevem domu je na sporedu film Spominek britanske režiserke Joanne Hogg, ki je zelo veliko pohval prejel že februarja v Berlinu. V Kinu Komuna prikazujejo južnokorejski film Parazit, ki je bil veliki zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, mnogi pa ga imajo tudi za najboljši film zadnjih let. Sledijo Sinonimi, izraelska tragikomedija, ki so jo v Berlinu nagradili z zlatim medvedom. Poročamo še o premieri težko pričakovane detektivske televizijske serije Jezero, ki je nastala po romanu Tadeja Goloba, in o najuspešnejšem slovenskem filmu letošnjega leta, Zgodbe iz kostanjevih gozdov. V ljubljanskem Kinodvoru pa je na sporedu tudi izbor najboljših kratkih filmov letošnjega leta. Foto: MMC / Gregor Božič
Kaj in kako so jedli pri Valvasorjevih, kakšne so bile naravne danosti, rodovitnost in gospodarske panoge po gradovih, v mestih, trgih in samostanih, kakšna živila so poznali ter kakšno hrano so jedli vsak dan in ob posebnih priložnostih, kot so rojstvo, poroka in smrt. To so nekatera vprašanja, na katera odgovarja Janez Bogataj v knjigi Z Valvasorjem za mizo – Prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja. V oddaji tudi o zvočni instalaciji, ki raziskuje vplive hoje na naše dojemanje zvocˇnosti. Delo Martina Ecclesa: Št. 2: “Brez sledi” bo razstavljeno v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v Tivoliju v Ljubljani. Napovedali bomo prireditvi Napev – Odsev, državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Začeli pa bomo na Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je Forum slovanskih kultur poseben programski gost. Vir fotografije: RTV MMC
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - LIFFea. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferarra, režiser kultnih filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali sinoči na odprtju festivala, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Ena izmed besed, ki jo lahko izgovorimo večkrat na dan, je delo. Delo nas lahko osmišlja, radosti, bogat, izčrpava, iz nas dela avtopilote, tako zelo, da včasih iz zavesti izrinemo misli o majhnih dejavnostih, ki so posute po naših vsakdanih. Ena izmed takih je morda nakup vstopnic za ogled filmov, ki si jih bo v naslednjih dneh mogoče ogledati na 30. filmskem festivalu v Ljubljani. Danes se bomo bolj podrobno posvetili v oddaji Svet kulture po 16. uri, ko bomo razvozlavali tudi pomene naslova razstave Hiperzaposlovanje, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani ter spoznali delo Japonska umetnica Saeborg, ki ustvarja napihljiva bitja iz lateksa.
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej spomnili slovenskega režiserja Franceta Štiglica, ki je v svoji 40-letni filmski karieri ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov, med katerimi je tudi prvi slovenski film Na svoji zemlji. Ogledali smo si dokumentarni film Petra Jacksona Nikoli se ne bodo postarali, ki je bil enkratno prikazan v Kinodvoru. V oddaji pa se posvečamo tudi literaturi. Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, knjižnega društva Hiša poezije, se je razširila za pet novih pesniških zbirk. Vabljeni v našo družbo!
Pred 100 leti se je rodil France Štiglic, režiser, ki je pustil neizbrisen pečat s filmi Na svoji zemlji, Dolina miru, Ne joči, Peter in z drugimi filmskimi svaritvami, zapisanimi v slovensko filmsko zgodovino. Spomnili se jih bomo v dneh, ko slovenskemu filmu posvečamo ves teden in se v Ljubljani začenja mednarodno festivalsko filmsko dogajanje.
Alice v postelji je igra o ženskah, o ženskih bolečinah in o njihovem samozavedanju; svobodna igra domišljije, ki temelji na resnični osebi, Alice James, je zapisala Susan Sontag v spremni besedi ob izdaji dramskega besedila. Ta tekst iz 90ih let je osnova za istoimensko predstavo, ki bo danes premierno uprizorjena na odru ljubljanske Male drame. Povsem drugačno zgodbo o ženski oziroma deklici pa piše znana Pepelka. Baletna uprizoritev, ki bo nocoj premierno na ogled v SNG Maribor, jo pripoveduje malce osveženo. Priznani koreograf Jean-Christophe Maillote naj bi namreč zgodbo namreč izčistil. V Mestnem gledališču ljubljanskem smo si ogledali gostujočo predstavo Stela, poplava zagrebškega gledališča Gavella, v oddaji pa tudi o koncertu ob 100-letnici delovanja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Foto: Peter Uhan (izrez fotografije)
Vsak pogled na zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala se napaja tudi iz zgodb, ki jih pišejo nagrajenci te razstave. Tako so zapisali v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer bodo danes odprli razstavo del nagrajencev iz njihove zbirke. V današnjem Svetu kulture tudi o nocojšnjem tretjem koncertu za Modri abonma Slovenske filharmonije, pa o premierni uprizoritvi pripovednega baleta Veliki Gatsby na deskah ljubljanske opere, novih zgodovinskih odkritjih o visoki tehnološki in umetniški razvitosti kitajske dinastiji Tang in še kaj se bo našlo. Vabljeni v našo družbo! Slika (izrez): Robert Jančovič, Rez I Nazenie-Pasca/, 1996, barvni lesorez
V današnji oddaji vas bomo najprej povabili na nocojšnjo premiero filma Dober dan za delo, ki ga je posnel režiser Martin Turk. Bosanski film govori o t.i. malem človeku, ki se znajde v nemilosti kapitalističnega sistema. Izvedeli boste tudi več o novi gledališki uprizoritvi v SNG Nova Gorica z naslovom OS ter o nocojšnji podelitvi nagrade Kristalni mikrofon.
V oddaji bomo povzeli vsebino razstave del Božidarja Jakca v novomeški Galeriji Krka. Nadaljevali bomo med platnicami romana Cona, dela Goncourjevega nagrajenca Mathiasa Énarda, ki ga je leta 2017 slovenska javnost lahko bolje spoznala na festivalu Fabula. V njem glavni protagonist, tajni agent Francis Servain Mirković miselno potuje prek širšega Sredozemlja kot zgodovinskega prostora konfliktov, okrutnosti in nasilja. Ob razstavi in zanimivih knjižnih novostih bomo napovedali tudi nocojšnji koncert cikla Sozvočje svetov, na katerem bo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot solist nastopil kitarist Mak Grgić. Foto: Tihomir Pinter, Portret Božidarja Jakca, 1980, vir: fond Galerije Božidar Jakac
Sram je morda ena izmed najbolj človeških emocij. Gre za čustvo, ki je po eni strani zelo osebno, po drugi pa globoko vpeto v družbene sisteme, razmišlja umetnica Andrea Knezović, ki prav te širše mehanizme družbe postavlja v ospredje razstave Dialektika vrednosti v Projektnem prostoru društva umetnikov v Ljubljani. Razstava je odprta od 24. oktobra, oktobra pa smo obeležili tudi teden otroka. Ob tem so se številne založbe z novimi izidi spomnile na mlade bralce. Najbolj strastni med njimi so v preteklem počitniškem tednu zagotovo v roke vzeli kakšno dobro knjigo in jo z veseljem prebrali. Morda je bila med njimi tudi kakšna, ki je oktobra prišla na knjižne police. Več o teh prav tako v tokratni oddaji.
Jutri v Sloveniji praznujemo dan reformacije, posvečen verskemu gibanju v 16. stoletju, ki je sprožilo oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Bogastvo slovenskih protestantskih piscev je od danes, dan pred praznikom, dostopno tudi na spletnem portalu Fran, kjer so objavili prepise del slovenskih protestantskih piscev. Mednarodna, interdisciplinarna skupinska razstava sodobne umetnost Napeta sedanjost v velikem razstavišču Kibla Portal v Mariboru je zadnja razstava v sklopu mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, ki s povezovanjem umetnosti, znanosti in družboslovja kritično opozarja na družbeno realnost našega časa. V oddaji pa tudi o razstavi Slovenija na plakatih zbirke Salce v Narodni galeriji, jutrišnji Noči grozljivk in začetku sezone tržaškega gledališča Rossetti. FOTO: FB Kibla
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo ob 17ih odprli zgodovinsko razstavo z naslovom En krompir, tri države – okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945. Spregovorili bomo tudi o groteskni lutkovni predstavi za odrasle z naslovom Napravite mi zanj krsto, ki so jo prvič uprizorili leta 1993 in je veljala za precej revolucionarno tisti čas, danes pa bo ponovno zaživela v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana. V Svetu kulture še o novostih založbe Beletrina. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Dolenjski muzej
Pri založbi Goga je izšel prevod drugega romana španskega pisatelja Jesúsa Carrasca Zemlja, po kateri stopamo. Že prvi roman Na prostem, ki je tudi izšel v slovenščini, je požel odobravanje španske in svetovne kritike. V Badajozu leta 1972 rojeni Jesús Carrasco je oktobra tri tedne gostoval pri založbi Goga v Novem mestu. Ob tej priložnosti je obiskal tudi naš studio, kjer se je z njim pogovarjal Andrej Rot. V Mariboru pa so včeraj na zaključni slovesnosti razglasili nagrajence 54. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje. Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Žirija pa je posebej izpostavila še uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata in produkciji ljubljanske Drame, ki je prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. V oddaji pa tudi o arheološki razstavi Bratje po orožju – elite starejše železne dobe in gostovanju tria Wild strings – Divje strune na Kitajskem. Foto: Jedrt Jež Furlan
Osrednji nacionalni gledališki festival, ki že štiriinpetdeset let bogati slovenski gledališki in kulturni prostor, za letošnje leto počasi zapira svoja vrata. V dveh tednih Borštnikovega srečanja se v Mariboru na odru SNG Drama, v Lutkovnem gledališču, Umetnostni galeriji Maribor in številnih drugih prizoriščih vsako leto zvrstijo najboljše produkcije slovenskih gledališč. Festival se zaključuje s slovesnostjo, na kateri v veliki dvorani slovenskega narodnega gledališča Maribor podeljujejo nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, med katerimi je najuglednejši Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus. Pred tem bomo lahko obiskali še zadnje tri tekmovalne predstave in številne spremljevalne dogodke. V Mariboru ostajamo tudi na umetnostnem sejmu v razstavišču Salzburškega dvorca sredi starega mesta, poročamo pa še o koncertu vokalnega abonmaja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in premieri kratke radijske igre Čas. Foto: Borštnikovo srečanje
Za to, da tuji knjižni naslovi pridejo med slovenske bralce, poskrbijo književni prevajalci. Dve izmed njih – Tatjana Jamnik in Breda Biščak – bosta danes prejeli Sovretovo nagrado za vrhunske prevode, posvetili pa se jima bomo tudi v tokratni oddaji. V tej bomo prelistali še novosti z založbe Mladinska knjiga, med katerimi je roman irske pisateljice Sally Rooney Normalni ljudje, ki ga je medijska hiša Guardian uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Današnji kulturni program izrazito zaznamuje tudi glasba. Nocoj lahko prisluhnete koncertu za Oranžni abonma, glasbenemu večeru, na katerem se bodo izvajalci spomnili Tomaža Pengova, ter letnemu koncertu Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Vse tri vam bomo danes podrobneje orisali. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Pixabay
V Svetu kulture bomo spregovorili o prenovljenem Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, ki so ga v ponedeljek po štirih mesecih znova odprli. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom so razstavne površine razširili za tretjino. Danes bo v Trstu niz prireditev v počastitev pisatelja Alojza Rebule ob 1. obletnici njegove smrti, tudi o tem v oddaji, pa o svečani akademiji ob 80-letnici Akademije za glasbo v Ljubljani in ob 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. Tu je še aktualno dogajanje na 54. Borštnikovem srečanju in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju. Foto (izrez): Facebook - MoMA
Tudi o jugoslovanski slepoti Petra Handkeja, letošnjega nobelovega nagrajenca, je v daljšem pogovoru razmišljal Drago Jančar. Z Aleksandrom Čobcem se je pogovarjal tik pred svojim današnjim nastopom na enem izmed najuglednejših prizorišč Frankfurtskega mednarodnega knjižnega sejma, tako imenovani Modri Zofi. Pogovor lahko poslušate v zadnjem delu oddaje, v kateri najprej napovedujemo tri gledališke premiere in dva glasbena dogodka. Slovensko stalno gledališče v Trstu začenja sezono s Krčmarico Mirandolino Carla Goldonija, v Zagrebu so po drami Slavoja Žižka ustvarili predstavo Antigona, v ljubljanski Mali drami pa napovedujejo avtorski projekt Simpozij. Letos praznujemo 180. letnico rojstva Davorina Jenka, posvečen mu bo tudi jutrišnji koncert Davorin Jenko zbližuje in združuje v Cerkljah na Gorenjskem. V Kinu Šiška v Ljubljani pa bo prav tako jutri koncert z naslovom Operacija Helikon, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu poslušali tudi na Programu Ars in v video prenosu na Arsovi facebook strani.
Založba Beletrina je med novejše izdaje uvrstila kar dva prevoda, ki sta jih izvirniku napisala Nobelova nagrajenca za književnost. José Saramago je portugalski pisatelj, ki je s prepletanjem alegorije in fantastike v svojih literarnih delih velikokrat zavzel kritično distanco do ključnih in univerzalnih tem v družbi, Iva Andrića pa so tako ali tako že poimenovali balkanski Homer. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili predvsem prvemu, pravzaprav Saramagovem romanu Leto smrti Ricarda Reisa. Na zgodovinskem in političnem ozadju se dandanes riše tudi aktualno stanje v kitajskih kinematografih, v katerih je spored zelo odvisen od uradne kitajske cenzure. Iz kontekstov pa bomo razbirali tudi pomene razstavnih del Jake Babnika, ki bodo na ogled v Galeriji Jakopič.
Neveljaven email naslov