Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Narodni galeriji bodo nocoj odprli razstavo Ave crux alba: 800 let Malteškega reda na Slovenskem. Prva omemba posesti reda sv. Janeza iz Jeruzalema, danes znanega kot malteški vitezi, na naših tleh namreč sega v leto 1217. Na ogled bo več kot dvesto eksponatov, največ iz zasebnih zbirk in še nikoli prej postavljenih na javni ogled, nekaj pa iz Velikega priorata Avstrije, Nadškofije Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Maribor. V oddaji še o nocojšnjem dogajanju v Palači Cukrarna, kjer bodo odprli razstavo v sklopu festivala Svetlobna gverila, o knjigi Henrika Neubauerja Slovenske opere – od Belina do Božjega delca in koncertu modrega abonmaja Slovenske filharmonije, na katerem bosta nastopila pianist Peter Jablonski in Orkester Slovenske filharmonije.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Narodni galeriji bodo nocoj odprli razstavo Ave crux alba: 800 let Malteškega reda na Slovenskem. Prva omemba posesti reda sv. Janeza iz Jeruzalema, danes znanega kot malteški vitezi, na naših tleh namreč sega v leto 1217. Na ogled bo več kot dvesto eksponatov, največ iz zasebnih zbirk in še nikoli prej postavljenih na javni ogled, nekaj pa iz Velikega priorata Avstrije, Nadškofije Ljubljana in Pokrajinskega muzeja Maribor. V oddaji še o nocojšnjem dogajanju v Palači Cukrarna, kjer bodo odprli razstavo v sklopu festivala Svetlobna gverila, o knjigi Henrika Neubauerja Slovenske opere – od Belina do Božjega delca in koncertu modrega abonmaja Slovenske filharmonije, na katerem bosta nastopila pianist Peter Jablonski in Orkester Slovenske filharmonije.
Oddaja bo zgodovinsko obarvana: podali se bomo na razstavi o gradovih na Slovenskem in o vizualni umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji. Napovedali bomo simpozij o arheologiji kot navdihu za sodobno ustvarjanje ter predstavili črno komedijo, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V mariborski dvorani Union bo nocoj pod umetniškim vostvom Simona Krečiča nastopil simfonični orkester SNG Maribor. Solista bosta mednarodno priznani pozavnist Branimir Slokar in njegova hči Zora Slokar. Pestro je tudi dogajanje na knjižnem trgu: v Mariboru in v Kopru potekajo Slovenski dnevi knjige, v Ljubljani pa enodnevni sejem ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Vabljeni k poslušanju! foto: Arne Hodalič.
V oddaji se bomo najprej odpravili v Narodno galerijo, kjer nocoj odpirajo razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991. Gre za prvi resnejši pregled slovenske scenografije doslej. Avtorica razstave je umetnostna zgodovinarka Ana Kocjančič, na njej pa bo predstavljenih več kot 200 scenskih osnutkov, skic, maket in načrtov gledaliških predstav. Ljubitelji francoske kulture in umetnosti pa se lahko v naslednjih dneh udeležite Nodierevih dnevov, ki potekajo v organizaciji Francoskega inštituta v Ljubljani. Vse do petka se bodo na različnih prizoriščih v prestolnici zvrstili številni literarni pogovori in filmske projekcije, podelili pa bodo tudi Goncourtovo nagrado Slovenije 2018.
23.april je dan, ko praznujejo vsi, ki so povezani s knjigo, saj sta se tega dne rodila ali zapustila svet literature dva velikana knjige, pričakujemo pa tudi premiero kantate za otroke Kje je ina, ki je nastala na pobudo sodelavcev 1. programa Radia Slovenija, temu pa so se pridružili tudi na programu Ars.
Najnovejšo razstavo Ive Tratnik sestavljajo slike in risbe velikih dimenzij, ki spominjajo na scenografijo in menjavanje dramskih prizorov. Poleg omenjene razstave bomo v oddaji pozornost namenili tudi novi knjigi s področja arheologije. Kustosinja za antično arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije dr. Janka Istenič je avtorica monografije z naslovom »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice«. Ogledali smo si tudi predstavo Psiho režiserja Jaše Kocelija v gledališču Glej.
V ospredju oddaje je tokrat razkošna izdaja antologije Rasla je Jelka, ki je nastala ob 80-letnici zelo priljubljene slovenske ilustratorke Jelke Reichman. Nova antologija sestoji iz več kot 200 pesmi, tudi ugank, pospremljena pa je seveda z ilustracijami Jelke Reichman. V nadaljevanju oddaje tudi o predstavi Baron Münchausen, katere premiera bo v SNG Nova Gorica, o slovenskem paviljonu na Beneškem bienalu, programu canneskega festivala in koncertu v ciklu Kromatike, v katerem bosta združila moči Simfonični orkester RTV Slovenija in Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana. Vabljeni k poslušanju!
Za šamanizem je značilno posebno pojmovanje sveta, sestavljenega iz treh delov, zgornjega, srednjega in spodnjega. Srednji svet – zemlja, kjer živijo ljudje, je povezan z zgornjim svetom bogov in spodnjim, kjer so umrli in zli duhovi. Simbol tridelne razdelitve sveta je drevo, iz katerega si šaman izdela svoj boben. V Slovenskem etnografskem muzeju bodo nocoj odprli gostujočo razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije, ki so jo pripravili z Ruskim etnografskim muzejem. Na ogled bodo predmeti, ki osvetljujejo prvine verovanja v tridelni svet. V oddaji tudi o Amaterjih, predstavi Mestnega gledališča Ptuj, fantazmah zgodovine novega veka na Zahodu, ki so v središču drugega proznega dela Miklavža Komelja z naslovom Larvae, o novi zbirki poezije Primoža Čučnika in pesniškem večeru Bine Štampe Žmavc v Rimu. Foto: Devanath/Pixabay
Eden izmed najpomembnejših spomenikov Evrope, pariška katedrala Notre-Dame, je zaradi požara precej uničen, vendar je vse, kar je del materialnega sveta, mogoče znova povrniti v stanja pred nesrečo, medtem ko preteklost ostaja taka, kakršna je, neponovljiva, srečna ali nesrečna.
Premišljevali bomo o globalnem svetu in ekoloških grožnjah kozmoloških razsežnoti, ki so posredovane z motivi na fotografijah slovaškega vizualnega umetnika Rudolfa Sikore. v Galeriji Božidar Jakac razstavlja Vera Stanković.
Premišljevali bomo o globalnem svetu in ekoloških grožnjah kozmoloških razsežnoti, ki so posredovane z motivi na fotografijah slovaškega vizualnega umetnika Rudolfa Sikore. v Galeriji Božidar Jakac razstavlja Vera Stanković.
Na današnji dan pred 150-imi leti se je rodil slovenski impresionistični slikar, ustanovitelj šol, Jakopičevega paviljona in soustanovitelj Narodne galerije ter akademik Rihard Jakopič. V oddaji se mu na kratko poklanjamo, v nadaljevanju pa o dveh nocojšnjih premierah: v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana ter Gledališču Koper, in s področja odrskih umetnosti tudi o festivalu Sindikat, ki se začenja jutri. Pred koncem pa še o gostovanju Dresdenske filharmonije v okviru Zlatega abonmaja in o nedeljskih Mozartinah. Vabimo vas k poslušanju! Rihard Jakopič: Avtoportret, 1905, izsek, Narodna galerija
Srečko Kosovel, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril intenziven pesniški opus, je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zdaj imamo bralci priložnost, da pogledamo v še neobjavljeno Kosovelovo zapuščino. Pri založbi Goga so namreč pod naslovom Vsem naj bom neznan v dveh knjigah, na skupno skoraj 2000 straneh, izšli zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so do danes ostali še neobjavljeni. V oddaji tudi o premieri baleta Giselle v SNG Opera in balet Ljubljana, gostovanju Narodnega muzeja Slovenije na Kitajskem ter skladatelja Vinka Globokarja v Zagrebu.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja festival žanrskega filma Kurja polt. Poudarek 6. edicije je »frikovstvo« na velikem platnu, spake, čudaki in drugi posebneži, ki krasijo pokrajine žanrskih filmov. Nekaj minut čez šestnajsto bomo predstavili še pregledno razstavo likovnih del Ivana Roba v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Cara v Miljah. Vabljeni k poslušanju!
Partizansko gibanje je umetnost dojemalo kot bistveni del odporniškega gibanja in družbene revolucije. Partizanske pesmi in pesmi upora so peli že v prvih partizanskih enotah, danes pa jih lahko razumemo kot opomin na težke čase. Invalidski pevski zbor, katerega neposredni naslednik je Partizanski pevski zbor, ta mesec praznuje tri četrt stoletja delovanja. Priložnost zaznamujemo s koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sporočiti želijo, da je izročilo pesmi upora, domoljubnih in partizanskih pesmi pomembno za vse generacije. Podobe iz narave in človekovega bivanja pa bodo do petka polnile Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljani, kjer se danes začenja že šestnajsti tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave. Na ogled bodo dela osemnajstih avtorjev, kot vsako leto gre za novejšo produkcijo. V oddaji pa se bomo ustavili tudi v Milanu, kjer se v okviru skupinske razstave Ventura Futures na tednu oblikovanja predstavlja tudi izbor novejše produkcije slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev pohištva. Foto: Pohod XIV. divizije (Foto: G. Pipenbacher, vir: Zbornik fotografij iz Narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945)
Oskar Kokoschka na Dunaju razstavlja po 30.letih. Tokrat v Leopoldovem muzeju njegovo umetniško in življenjsko pot povezujejo besede ekspresionist, migrant, Evropejec.
Uporništvo, pacifizem in ljubezen poeta Chénierja so gonilo četrte izmed dvanajstih opernih del italijanskega skladatelja Umberta Giordana, ki jo nocoj po treh desetletjih znova postavljajo na oder mariborske opere. Ob slavni veristični operi iz časa francoske revolucije se bomo v oddaji podali tudi v svet izrazito interaktivne predstave InterKlepec, zasnovane na različnih verzijah zgodbe o Petru Klepcu, ki bo jutri premierno uprizorjena v Stari mestni elektrarni. Napovedali bomo tudi koncert Skladateljski začetki, strnili utrinke mednarodne konference Mobilnost za ustvarjalnost ter ob 90. rojstnem dnevu voščili dramskemu igralcu Juriju Součku. Vabljeni k poslušanju! Foto: SNG MB / Miran Waldhutter
Med vsebinami današnje oddaje omenimo premiero muzikala Addamsovi, v Mestnem gledališču ljubljanskem, napoved koncerta za Modri abonma, ki ga bo zaznamoval vodilni svetovni trobentač Hakan Hardenberger ter peti koncert iz komornega cikla Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Oddajo bomo razširili z napovedjo razstave lutk, plakatov ter ilustracij in akvarelov Eke Vogelnik na Ptuju in z vsebinskim utrinkom s Kulturnega bazarja, na katerem sodeluje tudi naše Uredništvo igranega programa. vit foto: napovednik.com
Mednarodno združenje književnikov PEN je bilo ustanovljeno z namenom, da se grozote 1. svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. V teh mirovnih prizadevanjih ima posebno vlogo Odbor za mir, ki se vsako leto sreča na Bledu, s čimer se začne mednarodno srečanje pisateljev. Prvič po več kot štirih desetletjih Odbora za mir ne bo vodil Slovenec, ampak bo to francoski pisatelj, pravnik Emmanuelle Pierrat. Kot vsako leto bodo pisatelji v teh dneh na Bledu tlakovali pot dialoga sprtim stranem, osrednji razpravi pa bosta namenjeni predstavam o drugih kot poti do miru ali vojne in prebujanju mladih za literaturo. V oddaji tudi o 34. Slovenskih glasbenih dnevih, ki so letos posvečeni 100-letnici ustanovitve ljubljanskega konservatorija in 80-letnici Akademije za glasbo, in o sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Prelistali bomo tudi publikacije, ki so jih predstavili v okviru Koroških avstrijskih kulturnih dnevov.
Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Ballen pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča. Navdih za vizualizacijo je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Ob 10. obletnici njegove smrti so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pripravili razstavo avtorjevih del z naslovom Risbe, slike iz Primorske. Poleg desetih slik je na ogled tudi več njegovih risb, ki so manj ekstatične, zazrte vase in tu in tam fragmentarne. V ljubljanski galeriji Photon pa so na ogled dela dveh mlajših avtorjev, ki ju druži inovativen pristop k fotografskemu mediju. Tilyen Mucik in Domagoj Burilović se predstavljata s svojima novejšima serijama Flora femina in Post Factum. V oddaji pa tudi opozarjamo na nekaj novosti na področju otroške in mladinske literature v marcu.
Mlad par čaka na blagajni, ko on njo nenadoma vpraša, ali bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo osebnih, družbenih in okoljskih vprašanj, s katerimi se v predstavi Pljuča sooči 30-letni par. Igro britanskega avtorja Duncana Macmillana bodo nocoj premierno uprizorili na malem odru ljubljanske Drame. Nastala je v režiji Žige Divjaka in prevodu Tine Mahkota. V oddaji bomo napovedali tudi koncert V troje je lepše, srečanje treh akademskih pevskih zborov in Mozartine. Poročali bomo z razprave ob razstavi Čas brez nedolžnosti in se ozrli na Kitajsko, v mesto Šendžen, v katerem so pripravili mednarodni glasbeni festival. Na njem bosta čez dva tedna nastopila tudi Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Foto: Peter Uhan
Neveljaven email naslov