Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mariboru načrtujejo oživitev nekdanje moške kaznilnice. Gre za stavbo, ki je bila nekdaj ena od najsodobnejših v tedanji Avstro-Ogrski in je danes kulturni spomenik, nato pa je izgubila svoj prvotni namen in je bila še do nedavnega v zelo slabem stanju. V okviru mednarodnega projekta URBACT – 2nd Chance, Druga priložnost, ki v evropskih mestih oživlja zapuščene in propadajoče stavbe, so študentje fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo predstavili predloge za njeno sanacijo in oživitev po načelih trajnostnega razvoja in povezanosti z mestom. Obiskali smo tudi Viteško dvorano Križank, v kateri je na ogled razstava del, nastalih na dvajseti ljubljanski likovni koloniji.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Mariboru načrtujejo oživitev nekdanje moške kaznilnice. Gre za stavbo, ki je bila nekdaj ena od najsodobnejših v tedanji Avstro-Ogrski in je danes kulturni spomenik, nato pa je izgubila svoj prvotni namen in je bila še do nedavnega v zelo slabem stanju. V okviru mednarodnega projekta URBACT – 2nd Chance, Druga priložnost, ki v evropskih mestih oživlja zapuščene in propadajoče stavbe, so študentje fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo predstavili predloge za njeno sanacijo in oživitev po načelih trajnostnega razvoja in povezanosti z mestom. Obiskali smo tudi Viteško dvorano Križank, v kateri je na ogled razstava del, nastalih na dvajseti ljubljanski likovni koloniji.
V drugi polovici decembra v naše poštne nabiralnike priromajo novoletne voščilnice – nekatere kupljene, druge narejene doma. Da gre včasih za prava majhna umetniška dela, pa dokazuje spletna razstava Galerije Božidarja Jakca. Z leti se je v arhivih galerije v Kostanjevici na Krki nabralo precej voščilnic, ki so jih pošiljali umetniki, s katerimi so sodelovali. Virtualni izbor najbolj reprezentativnih kaže na to, da umetniki po večini ne upodabljajo tipično prazničnih motivov, temveč tudi pri voščilnicah srečamo zanje značilne motive – pa naj bo to prepoznavni ptič Vladimirja Makuca ali abstrahirana krajina Lojzeta Spacala. V oddaji pa tudi o razstavi Fuoriscala v ljubljanski galeriji Vžigalica, ki nas opominja na posledice globalnega segrevanja. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Galerija Božidar Jakac
Božič je ena od velikih potrošniških pravljic, v katere verjamemo tudi odrasli, meni Iris Pokovec, ki se z razstavo Menažerija trenutno predstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Tam sta na ogled tudi razstavi Leona Zuodarja z naslovom Noodle in razstava Invader: Grafike na papirju. V oddaji pa bomo predstavili tudi predstavo Nanine pesmi, ki pripoveduje o odraščanju deklice in njenem toplem odnosu z dedkom. Predstava je nastala na osnovi istoimenske pesniške zbirke Franeta Miličinskega - Ježka in je namenjena najmlajšemu občinstvu. Foto: Miran Waldhütter
Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo, je naslov pregledne razstave slovenske osamosvojitvene misli. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici se z njo pridružujejo današnji 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spletna razstava ponuja sprehod skozi 150 let zgodovine osamosvojitvene misli v knjigah, časopisih, na plakatih, razglednicah in v drugih dokumentih. V oddaji tudi o projektu Ictus Cordis, v katerem je novomedijski umetnik Januš Aleš Luznar uporabil za glasbeni instrument srce. Ozvočil je srca posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s telesnostjo in zvokom, med njimi nekdanjo športno plezalko Natalijo Gros in igralca Marka Mandića. Fotografija: Prešernov trg, 23.12.1990, vir: Tone Stojko / Muzej novejše zgodovine Slovenije
»Nekaj ožganega grmičevja v pazduhi poletja, / nekaj žajblja, timijan, praprot. / Hudo smo bili žejni. / Hudo smo bili lačni. / Dosti smo pretrpeli. / Nikoli ne bi verjeli, da so lahko ljudje tako kruti. / Nikoli ne bi verjeli, da je naše srce tako vzdržljivo.« Tako se začne pesem Korenine sveta, po kateri je dobil naslov izbor poezije grškega pesnika Janisa Ritsosa, o kateri bomo spregovorili s prevajalko Jeleno Isak Kres. V Svetu kulture bomo osvetili tudi našo véliko pesnico Nežo Maurer, ki danes praznuje 90. rojstni dan in se posvetili še lutkovni predstavi Najprisrčnejši velikan priznane škotske avtorice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja. Vabljeni v našo družbo. Na fotografiji Neža Maurer, foto: Bor Slana / Bobo
Letos je minilo 50 let od smrti slovenskega gledališkega, filmskega in radijskega igralca Staneta Severja, ki je po koncu druge svetovne vojne hitro postal eden najbolj cenjenih pri nas. Pri muzejskem društvu Škofja Loka so zapisali, da so njegove igralske stvaritve vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. V treh desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog. Ob tej priložnosti so se na 50. podelitvi gledaliških nagrad sklada Staneta Severja poklonili njegovemu spominu. Loški oder je sicer letos nadomestilo virtualno okolje; tako smo si podelitev nagrad ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič.
V Osrednjeslovenski, Goriški, Obalno-kraški in Gorenjski regiji se odpirajo knjigarne, muzeji in galerije. Predstavili bomo razstavo konceptualnega umetnika Jožeta Baršija, ki v Galeriji P74 tematizira propadanje bežigrajskega stadiona, ter nedeljsko spletno premiero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.
Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj – eno od teh mest bo leta 2025 nosilo laskavi naziv Evropska prestolnica kulture. Katero od slovenskih mest se bo pridružilo nemškemu Chemnitzu, ki ga je strokovni svet že izbral, bo znano jutri popoldne. Danes pa vam predstavljamo zastavljene programe mest, ki so se konec febuarja uvrstila v ožji izbor za EPK 2025.
Danes mineva 250 let od rojstva velikega skladatelja Ludwiga van Beethovna, spominu nanj in na njegovo delo namenjamo prvi del današnje oddaje. V drugem delu pa predstavljamo prejemnico Nodierjeve nagrade za najboljši prevod iz francoščine v slovenščino in napovedujemo spletno štiridnevno predstavo Čar hudega v produkciji SNG Nova Gorica in Teatra na konfini. (Foto: Sonja Werner)
Madžarski pisatelj in scenarist Lászlo Krasznahorkai se je že z romanesknim prvencem Satanov tango leta 1985 prebil med pomembne sodobne madžarske književnike. Najbrž je sloves romana še presegel epski umetniški film Sátántangó, ki je nastal slabih deset let pozneje in ki ga vedno znova uvrščajo med najboljše filme vseh časov. Posnel ga je režiser Béla Tarr, ki je tudi nekatere svoje druge filme posnel po Krasznahorkaijevih literarnih predlogah. Pri založbi Beletrina je zdaj izšla zbirka pisateljeve kratke proze z naslovom Svet gre naprej, ki jo je v slovenščino prevedla Marjanca Mihelič. »Filozofsko navdihnjena zbirka se ukvarja z liki, ki so na različne načine potisnjeni do roba sveta. Zgodbe se pnejo v dolgih stavkih, ki so za avtorja značilni in so ga skozi opus že uveljavili kot kultno literarno figuro, nenavadna knjiga pa izrisuje nedoumljivo zapletenost sveta, ki jo lahko malo razgrnemo le skozi pripoved,« so ob tej priložnosti zapisali pri založbi.
Lahko alkohol pozdravi krizo srednjih let? je rahlo provokativno vprašanje v ospredju danskega filma Nažgani, ki je v soboto slavil na 33. podelitvi nagrad Evropske filmske akademije. Film režiserja in soscenarista Thomasa Vinterberga Nažgani je prejel nagrade za najboljši film, režijo, scenarij in najboljšega evropskega igralca – to je postal Mads Mikkelsen. V drugem delu oddaje pa bomo predstavili knjigo Benetke, pomorska republika, ki zajema zgodovinski lok Beneške republike vse od nastanka v zgodnjem srednjem veku do propada konec 18. stoletja. Foto: Liffe, Slovenska matica
Sto petdeset akademikov iz Evrope, Združenih držav Amerike in drugod po svetu je podpisalo odprto pismo slovenskemu premierju Janezu Janši. V njem izražajo zaskrbljenost za avtonomijo znanstvenikov in akademikov v Sloveniji. V zvezi s temi opozorili so v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili spletni pogovor z naslovom Čemu služijo muzeji in galerije danes – javnosti ali samovolji ministra za kulturo? Medtem pa sta iz upravnega odbora slovenskega centra PEN izstopila novinar in sociolog Bernard Nežmah ter novinarka in publicistka Mimi Podkrižnik. V oddaji tudi o začetkih organiziranega likovnega delovanja v Sloveniji. V Umetnostni galeriji Maribor so pripravili spominsko razstavo o umetnikih, ki so sodelovali na prvi umetniški razstavi mariborskega Umetniškega kluba Grohar leta 1920. V prostorih kulturnega središča Lojzeta Bratuža v Gorici pa predstavljajo 14 grafičnih ustvarjalcev, Slovencev v Italiji.
Ob današnjem svetovnem dnevu človekovih pravic, ko obeležujemo 72 let sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, danes v oddaji najprej predstavljamo spletno razstavo Nike Autor in Obzorniške fronte z naslovom We Have too Much Things in Heart. Pripravili so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti. V Novi Gorici pa se nocoj ob 20h začenja 21. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se letos zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s Covid-19 v celoti seli na splet.
»Solidarnost je pojem, ki je bil povezan s težko zgodovino in velikokrat tudi politično motiviran. Tu pa gre za nov koncept solidarnosti, ki se sklicuje na raznolikost, na brezpogojno solidarnost brez razloga in iz tega sledi, da se zavedamo lastne ranljivosti.« Tako pove kuratorka Felicitas Thun-Hohenstein ob razstavi Ko gesta postane dogodek v Künstlerhausu na Dunaju. Na njej sodeluje 16 umetnic iz Avstrije in Slovenije. Pripravili so jo skupaj z Mestno galerijo Ljubljana, sokuratorka je Alenka Gregorič. Gre za enega večjih projektov v okviru Leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija. V današnjem Svetu kulture še o razstavi v ljubljanski galeriji Kresija: ''Nagačenci'' je nekoliko humorno svojo razstavo poimenoval Natan Esku, znan predvsem kot oblikovalec in ilustrator, sicer pa ustvarjalec v različnih medijih, ki nenehno preizkuša nove materiale in tehnike. Tokrat je svoje značilne oblike in barve preselil na tekstilne objekte, ki polnijo prostor. Foto: razstava Ko gesta postane dogodek, vir MGML
Današnjo oddajo bomo posebej posvetili mlajšemu občinstvu, a vse, kar bomo predstavili, je mamljivo tudi za odrasle. Začeli bomo s filmom – še do jutri si namreč lahko na spletu ogledate kaj iz programa letošnjega festivala animiranega filma Animateka. Predstavili bomo tri sklope, ki so namenjeni otrokom. Pa še v zgodovino bomo pogledali: letos mineva pol tisočletja od rojstva Adama Bohoriča, očeta prve slovenske slovnice Zimske urice. In kdove ali bi Bohorič in Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik prevedel Biblijo, imela kaj proti, ko bi izvedela, da bosta postala junaka hudomušnega stripa s pomenljivim naslovom Reformatorji v stripu? Ta je izšel pri založbi Škrateljc, pripravila pa sta ga ilustrator Jaka Vukotič in pisec Boštjan Gorenc Pižama ob pomoči jezikoslovca in literarnega zgodovinarja Kozma Ahačiča. Na sliki: Izrez naslovnice stripa Reformatorji v stripu (foto: Žiga Bratoš)
»Esejisti in esejistke so kot nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem,« so o letošnji usmeritvi festivala Prepišna Literatura zapisali pri založbi LUD Literatura. Festival bo letos seveda v spletni obliki, na youtube kanalu založbe bo na ogled več dogodkov, ki so povezani z esejistiko. V oddaji pa bomo prelistali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce. Foto: Pixabay
Koreografinja in plesalka Leja Jurišić ter pesnik, umetnostni zgodovinar in esejist Miklavž Komelj v teh dneh predstavljata prvi skupni projekt z naslovom Ni mogoče čakati zaman. Ni mogoče čakati zaman je tripartitno delo, sestavljeno iz dramske pesnitve, knjige slik in predstave. Ker pri oblikovanju končnega umetniškega dela nista želela sprejemati kompromisov, sta ustvarjala avtonomno. Danes bo v sodelovanju gledališča Glej in Pekinpaha tako premiera predstave Leje Jurišić, pri založbi Pekinpah pa sta izšli tudi knjiga slik in statični misterij Miklavža Komelja. S projektom Jurišić zaokrožuje trilogijo duetov: sodelovala je že z Markom Mandićem (Skupaj, 2018) in Milkom Lazarjem (De facto, 2019).
3. december je že tradicionalno kulturno pester ali bolje vesel in prešeren. Na Ta veseli dan kulture namreč obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna, ki se je 3. decembra leta 1800 rodil v Vrbi, torej pred točno 220 leti. Naša pozornost bo danes usmerjena prav na Prešerna in prevod njegovih pesmi v italijanščino, ki je delo Mirana Košute. Nekaj minut pa bomo namenili tudi dogajanju, ki so ga za ta neuradni kulturni praznik pripravile različne ustanove po Sloveniji. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Po dveh letih priprav sta se umetnika Mark Požlep in Francoz Maxim Berthou s šestmetrskim parnikom odpravila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobna ameriško družbo v najbolj tipičnem, skoraj mitološkem okolju Združenih držav. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) ponuja posebna spletna razstava ljubljanske Galerije Gallery. V Kulturnem domu v Gorici, ki deluje že 39 let, pa so ta jubilej proslavili z odprtjem razstave uveljavljenega likovnega mojstra Klavdija Palčiča. Hkrati je bil to tudi poklon tržaškemu umetniku ob njegovem 80-tem rojstnem dnevu. Vabljeni v našo družbo. Foto: posnetek zaslona spletne razstave Southwind E1, Galerija Gallery (https://www.galerijagallery.com/spletna-razstava/southwind-e01)
Francoski pisatelj David Diop je prejemnik Goncourtove nagrade Slovenije 2019 po izboru slovenskih študentov francoščine. Avtorja, čigar roman Več kot brat lahko v prevodu Janine Kos beremo tudi v slovenščini, smo imeli priložnost pobliže spoznati na e-slovenskem knjižnem sejmu, pozornost pa mu namenjamo tudi v današnji oddaji. V tej se bomo dotaknili tudi druge knjige spominov tržaškega pesnika Miroslava Košute. Naslov Na zmajevih krilih je avtor podnaslovil z »ljubljanski mozaik«, kajti spomini so od začetka do konca namenjeni njegovim ljubljanskim letom. Ob literaturi se bomo posvetili tudi glasbi. Napovedali bomo današnji spletni koncert, ki je nastal v koprodukciji Foruma nove glasbe s Slowindom. Spomnimo, ko je festival Slowind pred dvema letoma zaradi umika Ministrstva za kulturo iz financiranja po dvajsetih letih naznanil konec svojih jesenskih festivalov, je nastala pobuda za nadaljevanje te pomembne dediščine. Tako je letos nastal Forum nove glasbe, ki bo svojo pot v pomenljivi koprodukciji s Slowindom začel prav z današnjim koncertom v Slovenski filharmoniji.
Satira o pobegli kravi je med priporočili letošnjega programa festivala animiranega filma Animateka. Ta se bo seveda odvijal na spletu, a do 9. decembra kljub temu na ogled ponuja sedem celovečercev in kar 225 kratkih animiranih filmov. Nocoj pa bo na spletni strani Kina Šiška premierno na ogled tudi film Y?, ki dokumentira nenavadno pot v ZDA. Štirje avtorji projekta so se namreč tja odpravili z avtomobilom yugo, da bi tako razmišljali o simbolih, mitih, dejstvih in spominih, ki se še danes vežejo na ta avtomobil. Foto: Projekt Y?
Neveljaven email naslov