Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ob 13-ih je švedska akademija razkrila, da je letošnji dobitnik najprestižnejše nagrade za književnost na svetu britanski pisatelj Kazuo Ishiguro. Lani so svetovno javnost presenetili s tem, da so za Nobelovega nagrajenca za književnost razglasili kantavtorja Boba Dylana, zato so številnipričakovali, da bo letošnja izbira nekoliko bolj konvencionalna; za favorite so veljali kenijski pisatelj Ngũgĩ va Thiong’o, japonski pisatelj Haruki Murakami, kanadska pisateljica Margaret Atwood in izraelski pisatelj Amos Oz. Medtem se v ljubljanski operi začenja nova sezona, prvi bosta na sporedu združena opera Ksenija Viktorja Parme in scenska kantata Carmina Burana Carla Orffa v režiji Manfreda Schweigkoflerja, v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču pa prvi koncert iz cikla Carpe artem z naslovom Pozdravljen, svet.
Nobelovemu nagrajencu smo namenili tudi Literarni večer, ki ga lahko poslušate tukaj
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Danes ob 13-ih je švedska akademija razkrila, da je letošnji dobitnik najprestižnejše nagrade za književnost na svetu britanski pisatelj Kazuo Ishiguro. Lani so svetovno javnost presenetili s tem, da so za Nobelovega nagrajenca za književnost razglasili kantavtorja Boba Dylana, zato so številnipričakovali, da bo letošnja izbira nekoliko bolj konvencionalna; za favorite so veljali kenijski pisatelj Ngũgĩ va Thiong’o, japonski pisatelj Haruki Murakami, kanadska pisateljica Margaret Atwood in izraelski pisatelj Amos Oz. Medtem se v ljubljanski operi začenja nova sezona, prvi bosta na sporedu združena opera Ksenija Viktorja Parme in scenska kantata Carmina Burana Carla Orffa v režiji Manfreda Schweigkoflerja, v mariborskem Slovenskem narodnem gledališču pa prvi koncert iz cikla Carpe artem z naslovom Pozdravljen, svet.
Nobelovemu nagrajencu smo namenili tudi Literarni večer, ki ga lahko poslušate tukaj
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Na Prvi program Televizije Slovenija prihaja nova kriminalistična serija Ekipa Bled, prvič bo na ogled to nedeljo ob 20. uri. Skozi 18 delov, ki prepletajo elemente nanizanke in nadaljevanke, bomo spremljali tri kriminaliste na delu. Majhen kraj, kot je Bled, poleg turistične idile prinaša tudi svoje temne plati. O novi seriji bomo spregovorili z režiserjem in soavtorjem Blažem Završnikom. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili še izzivom kulture in umetnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Sever & Sever
Kulturno leto 2019 bosta v Sloveniji zaznamovali 100-letnica Univerze v Ljubljani in 100. obletnica priključitve Prekmurja matični domovini. V Italiji pa bo kulturno leto minevalo predvsem v znamenju 500-letnice smrti genija Leonarda Da Vincija. Trenutno najodmevnejšo razstavo so že oktobra odprli v Galeriji Uffizi v Firencah, gre pa za pregled mojstrovih rokopisov, med katerimi izpostavljajo tako imenovani »Kodeks Leicester«. V prvi oddaji leta 2019 se bomo dotaknili tudi dveh novih kulturnih prestolnic Evrope – bolgarskega mesta Plovdiv in južnoitalijanskega mesta Matera, ob koncu pa predstavili projekt prenove med drugo vojno porušene graščine v Arboretumu Volčji potok. Vabljeni k poslušanju!
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo ujeli utrip prazničnega vzdušja na področju kulture. Na Dunaju bodo s koncertom v Musikvereinu – že tradicionalno – novo leto pozdravili Dunajski filharmoniki, v Ljubljani pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Orkester in Zbor Slovenske filharmonije. Pozornost bomo namenili tudi razstavam likovne umetnosti, ki so pri nas in v bližnji okolici zaznamovale leto 2018, ter podrobneje spregovorili o fotografski razstavi Andreja Perka v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, s katero se galerija poklanja 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.
V ospredju predzadnjega Sveta kulture v tem letu bo cirkus – v sodobni umetniški obliki ga bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v štirih zaporednih večerih odstrla avstralska skupina CIRCA, njihova predstava Ta čudovita bitja velja za spektakel plesa in cirkuških veščin za vse generacije. V oddaji še o bovškem filmskem festivalu na prostem BOFF v ospredju katerega so filmi športne in ekološke narave, pa o stripovskem blogu Müsli in rüsbe Izarja Lunačka in še kaj se bo našlo – vabljeni k poslušanju. Fotografija: Pedro Greig
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki. Dobro znano knjigo Velika slovenska kuharica že stoletje urejajo šolske sestre, ki si jo nekako predajajo iz roda v rod. Nedavno je tako pri založbi Mladinska knjiga izšla že 30. izdaja te najbolj priljubljene slovenske kuharske knjige, ki hkrati praznuje 150. obletnico prvega izida. V knjigi je zanimivo prav to plastenje zgodovine – sestra Bernarda Gostečnik, ki je z urednico Nino Žitko Pucko sodelovala pri tokratni izdaji, poudarja, da se to kaže tako v arhaičnem jeziku kot v določenih sestavinah, želv danes denimo ne uporabljamo več. Poleg tega so bile pretekle izdaje polne kompleksnejših in dolgotrajnejših receptov, v najnovejšo pa so sestre vključile številne hitro pripravljene jedi. S koncem meseca pa se bo končalo tudi leto, zaznamovano z velikim slovenskim literatom Ivanom Cankarjem. V sredo se številnim pogledom nanj pridružuje še dokumentarni film z naslovom Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar.
Pregled aktualnih kulturnih dogodkov bomo začeli v ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju, kjer svojo novo samostojno razstavo predstavlja Marija Mojca Pungerčar. Razstava Tri botanične zgodbe združuje tri sveže cikluse del, pri katerih avtorica združuje fotografijo in obdelavo tekstila. Tudi Kulturni center Tobačna 001 je bogatejši za novo razstavo – tam se predstavlja črnogorski umetnik Dante Buu, ki v svoji umetniški praksi prepleta fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. V svojih delih raziskuje tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe, kot tudi sodobne fluidne identitete. Odpravili se bomo tudi v mariborsko galerijo Media Nox. V projektu Opraševalski kolektiv Polonca Lovšin tematizira ogroženost čebel kot živalske vrste.
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Ravno v teh tednih po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo, Tadej Golob pa je predstavil že nadaljevanje, Leninov park, v katerem se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Delo Tadeja Goloba je izšlo pri založbi Goga, v oddaji pa pozornost namenjamo tudi novosti Mladinske knjige – dokumentarno-esejistični knjigi Petra Kolška Reci tvoji roki, da jo poljubljam s podnaslovom Ivan Cankar in ženske ter razstavi Otona Glihe v Bežigrajski galeriji 2. Vir foto: založba Goga.
V oddaji Svet kulture bomo najprej preverili, kaj se danes obeta na 34. Slovenskem knjižnem sejmu. Odpravili se bomo tudi v SNG Maribor, kjer bodo nocoj premierno uprizorili avtorski projekt režiserja Igorja Pisona z naslovom Drugibutalci. Predstava na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo, kjer se sprašujemo, kdo smo, pa ne vemo natančno. Odpravili smo se tudi v ljubljansko galerijo Photon, kjer je na ogled projekt Drugačni svetovi, ki je nastal na podlagi mednarodnega natečaja.
V Slovenskem etnografskem muzeju odpirajo novo stalno razstavo ljubljanske družine svečarjev in medarjev, spregovorile pa so tudi pesniške muze nove Literaturine zbirke Mozaiki.
V letošnjem Cankarjevem letu so pri revijalni zbirki Littera Slovenica, ki že več kot 50 let izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev, zasnovali posebno izdajo ? angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj. Ta v angleščini nosi naslov Images from Dreams in je delo prevajalcev in pisateljev Erice Johnson Debeljak in Jasmina B. Freliha. V knjigo so vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitja Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Roberta Simoniška. Za dve knjigi je bogatejša tudi zbirka Prišleki literarno-umetniškega društva Literatura: izšel je romaneskni prvenec Jerneja Županiča Mamuti in kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija Andreja Tomažina.
Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.
Kako se mlajše generacije odzivajo na nesvobodo ter tiranijo materializma in globalizma, je bilo eno izmed vodil režiserja Januša Kice pri nastajanju predstave Macbeth Williama Shakespearja. Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.Plesno-gledališka predstava Razgaljeno Rosane Hribar poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje, med katerim se sprašuje o vrednosti človeka. Premiera bo drevi v Plesnem teatru Ljubljana. Ko se je nemški slikar Jan Oeltjen preselil v Haloze, so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo drevi odprli razstavo Plovba k soncu, ki je posvečena 50. obletnici umetnikove smrti. V oddaji tudi o krstni izvedbi Koncerta za trobento, ki ga je po naročilu Slovenske filharmonije napisal Uroš Rojko.
Težka čustvena stanja, kot so osamljenost, otožnost ali potrtost so tema predstave Črni petek avtorja in izvajalca Branka Potočana, ki bo nocoj premierno na ogled v Stari mestni elektrarni. Pod glasbeni del se podpisuje duo Silence, lirična simbioza glasbe, giba in petja pa s simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku. V oddaji pa tudi o jubilejni knjigi Milčka Komelja Življenje z umetnostjo in 3. koncertu cikla Carpe artem: Absolutno.
Na današnji dan pred stoletjem se je poslovil Ivan Cankar, ki se mu na Radiu Slovenija poklanjamo vse leto in tako bo tudi danes. V Cankarjevem domu na Vrhniki bo javno predvajanje njegove drame Jakob Ruda, ki je nastala v igranem uredništvu našega radia, kjer so danes začeli tudi snemanje zvočnih knjig. V oddaji še o novostih Cankarjeve založbe in o koncertu cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija.
»Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski galeriji KiBela.
Oddaja bo v znamenju gledališča. V ljubljanski Mali drami bo nocoj prvo slovensko uprizoritev doživela igra Ljudje ameriškega dramatika mlajše generacije Stephena Karama, jutri bo pa velikem odru krstna uprizoritev nove drame Iva Svetine V imenu matere. V oddaji bomo predstavili še igro Rožnati trikotnik ameriškega dramatika Martina Shermana – premiera bo prav tako jutri – ter koncert ob 25-letnici Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
Bliža se 11. december, ko bo minilo 100 let od smrti Ivana Cankarja, zato se v teh dneh povečuje koncentracija dogodkov, ki so z njim povezani. Po tujini potekajo Cankarjevi dnevi, projekt Centra za slovenščino kot tuji in drugi jezik, pri založbi Beletrina pa so predstavili novo monografsko obravnavo Cankarja, ki jo je napisal dr. Igor Grdina. V oddaji bomo napovedali tudi opero za mlade Všeč si mi libretista Milana Dekleve in skladatelja Damijana Močnika ter predstavili sejem knjig umetnika in umetniških publikacij, ki poteka v okviru 5. konvencije Blind Date, v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.
Neveljaven email naslov