Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tisoč žerjavov je naslov razstave slikarja Andreja Brumna Čopa, ki jo nocoj odpirajo v Bežigrajski galeriji 1. V ljubljanski Mestni hiši pa si lahko ogledate razstavo izdelkov iz stekla oblikovalke Tanje Pak. Prelistali bomo še nekaj knjižnih novosti slovenskih avtorjev ter predstavili letošnje nominirance za nagrado kresnik. Vabljeni v našo družbo.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Tisoč žerjavov je naslov razstave slikarja Andreja Brumna Čopa, ki jo nocoj odpirajo v Bežigrajski galeriji 1. V ljubljanski Mestni hiši pa si lahko ogledate razstavo izdelkov iz stekla oblikovalke Tanje Pak. Prelistali bomo še nekaj knjižnih novosti slovenskih avtorjev ter predstavili letošnje nominirance za nagrado kresnik. Vabljeni v našo družbo.
O čudenju nemirnega duha, ki odkriva pojavnosti sveta v Lutkovnem gledališču Maribor, o mediju slike danes, pa na razstavi slikarjev mlajše generacije v Moderni galeriji v Ljubljani.
Tokratni pregled kulture bomo začeli s predstavitvijo nove obsežne monografije o čebelah, ki jo je napisala Marija Stanonik. Čebela je imela v slovenski kulturi in gospodarstvu od nekdaj posebno mesto. Ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, jo lahko razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Dvojna doktorica Marija Stanonik je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno gradivo o njenem pomenu in tako je nastala monografija z naslovom Čebela na cvetu in v svetu. Izšla je pri Slovenski matici in skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj 300 strani. V oddaji predstavljamo tudi razstavo angažiranega stripa Pod rdečo zvezdo, začenja pa se tudi festival glasbene kreativnosti MENT.
Kljub težkim dnevom za slovensko kulturo, se bomo v popoldanski oddaji Svet kulture podali na tri različna področja umetniškega ustvarjanja, kjer domača ustvarjalnost dokazuje svoj pomen. V galeriji Dessa je na ogled razstava Slovenska alpska arhitektura, na kateri je predstavljenih 30 presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije - med njimi so športni in turistični objekti, bivaki, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše. Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla monografija o ljubljanskih družinah v 18. stoletju, ki prikazuje strukturo in poklice prebivalstva Ljubljane iz leta 1754. Vabimo vas tudi v Narodno galerijo na nocojšnji koncert cikla Sozvočje svetov, na katerem bo nastopila violistka Maja Rome.
Teme tokratne oddaje so razstava slikarja Valentina Omana v Galeriji Mestne občine Kranj, razstava glasbenih plakatov v ljubljanski galeriji DobraVaga ter zbirka zvočnih knjig Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ferdinand Neumueller
Napeti odnosi med partnerji bodo v sržu komedije Norčije v spalnicah, ki jo danes premierno postavljajo na oder Gledališča Koper. Ob »Norčijah« bomo v oddaji predstavili tudi svežo knjigo Svetlane Slapšak MIKRA THEATRIKA II: Antropološki eseji o gledališču in dramski teksti ter novi igrano-dokumentarni film Ivan in Karla, ki si ga boste lahko v nedeljo zvečer ogledali na TV SLO 1. Ob koncu vas bomo povabili še na dva zborovska koncerta. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji napovedujemo premiero komične opere Prodana nevesta v ljubljanski operi. Bedřich Smetana jo je komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v Ljubljani uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila.
Danes smo se odpravili v Trst, kjer poteka jubilejni 30. filmski festival. V tekmovalnem programu so zavrteli režijski prvenec Mihe Mazzinija Izbrisana in slišali boste, kako je bil sprejet. Predstavili smo koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo v Slovenski filharmoniji, ki ga bomo nocoj prenašali na programu Ars. Na fotografiji: Italijanska premiera filma Izbrisana, ki na naš spored prihaja februarja. Vir: twitter profil Mihe Mazzinija.
Torkova oddaja bo skoraj v celoti posvečena filmski umetnosti. Najprej se bomo odpravili v Trst na 30. tržaški filmski festival, na katerem se v tekmovalnem programu predstavlja tudi film Izbrisana scenarista in režiserja Mihe Mazzinija. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je danes objavila nominirance za 91. filmske nagrade oskar. V Črnomlju pa si boste lahko v naslednjih dneh ogledali finaliste Evropske filmske nagrade LUX za leto 2018. Prelistali bomo tudi novo knjižno delo Mareta Cestnika – roman z naslovom Matura.
V Vodnikovi domačiji v Šiški se predstavlja dvanajst slovenskih ilustratorjev v Italiji, medtem ko Špela Petrič v Galeriji kapelica predstavlja delo, ki odpira možnosti za razmisleke o prihodjem komuniciranju v bolj biocentričnem svetu, kot je današnji.
Za oddajo Svet kulture smo danes pripravili prispevek o festivalu Bobri, ki se začenja jutri, vesti in prispevek o dveh festivalskih gledaliških premierah in tretji v Mestnem gledališču ljubljanskem. Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015. O tem ter drugih vsebinah in oblikah, ki bodo zaznamovale današnji dan in konec tedna, pa v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju! Iz predstave Ariol, foto: Nejc Saje, vir: www.smg.si,
Tudi letos na današnji dan oživljamo idejo Roberta Filliouja, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila prav na ta dan pred natanko milijon leti. V oddaji boste slišali, kaj nocoj pripravlja 20 radijskih postaj z umetniškim značajem, med njimi tudi program Ars, ter kako lahko kultura spreminja življenja. Da ta fraza ni le floskula, so pokazali tudi pri Javni agenciji za knjigo s projektom Vključujemo in aktiviramo.
Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz nje se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množivco prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem. Foto: Bojan Velikonja
Vizualno umetnost, ki jo producirajo umetniki, povezani s Kočevjem, postavljajo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III – Kočevje med drugim podčrta različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Foto: Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič
Zgodovina Ljubljane je zapisana v monografiiji, ki povzema podobe preteklih naselitev, ljudstev na križišču časa in prostora, katerih potomci smo. Tudi fotograf Tihomir Pinter je v analogni fotografiji poskušal ujeti Duh mesta, kakor je naslov razstave, na kateri so poodbe pročelij starega dela mesta.
Izgorelost, brez upanja in volje do življenja so nekatere osrednje značilnosti glavnega junaka drame Ivanov, ki bo premierno uprizorjena v SNG Drama Ljubljana. Režiser Aleksandar Popovski je v besedilu Antona Pavloviča Čehova izostril medčloveške odnose in pokazal dileme modernega človeka. Temačni svet Cankarjevega Kralja na Betajnovi pa bodo izostrili v premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Uprizoritev je nastala v režiji Tomaža Gorkiča, avtorja prve slovenske grozljivke Idila. V oddaji tudi o predstavah Merilci bremen, ki jo avtorsko podpisujeta plesalka in koreografinja Jana Menger in Rok Vevar, ter Rojstvo Venere, ki jo po besedilu Iva Svetine režira Barbara Novakovič Kolenc. Ogledali smo si tudi predstavo razgaljeno Rosane Hribar in prelistali antologijo pesmi po izboru Igorja Sakside in Aleša Štegra Pesem sem, ki nagovarja mlade bralce.
Svet kulture danes ponuja prispevke o festivalu Maribor je naš, ob 100. obletnici ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada, o premieri predstave Odhodi vlakov v Mestnem gledališču ljubljanskem, o razstavah Kvadrat Neže Knez v Centru in galeriji P74 in Linija Uvida – dialog med umetnikoma Aleksandro Saško Gruden in Darkom Golijo, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; o koncertu Oranžnega abonmaja in vseti o drugih dogodkih, ki bodo zaznamovali današnjo kulturno krajino. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Somrak bogov, arhiv SMG Maribor
Umetnost vzhodne Evrope je svojo identiteto oblikovala tako skozi socialistične kot kapitalistične silnice in v dialogu z zahodom. To pot na prepihu predstavlja mednarodna zbirka povojnih avantgardnih umetnin Arteast 2000+ ljubljanske Moderne Galerije. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so zdaj dvorano sredi razstave del iz te zbirke namenili še predstavitvi sodobne slovenske fotografije. Razstava z naslovom Nezanesljiva okolja, ki jo bodo odprli nocoj, predstavlja 17 primerov sodobne fotografije in tako ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih. V današnji oddaji pa tudi o recitalu Zoltana Petra v ljubljanski Palači Kazina, 3. koncertu simfoničnega cikla v SNG Maribor in dveh filmskih novostih – premieri celovečernega igranega filma Igram, sem v režiji Miroslava Mandića in dokumentarnem filmu Majde Širca, Devet krogov.
Danes mineva 200 let od smrti slovenskega jezikoslovca, pesnika, učitelja, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika. Spomnili se ga bomo tudi v oddaji Svet kulture in predstavili mnenja nekaterih strokovnjakov o njegovem življenju in delu. Prelistali bomo tudi literarizirano biografijo o Jožetu Plečniku ter vas povabili na razstavo vizualne umetnice Đejmi Hadrović, ki je na ogled v Kinu Šiška.
V današnji praznično glasbeni oddaji izpostavljamo dva koncerta in vabimo na premiero priredbe izbranih del Ivana Cankarja Ob Zori v Prešernovem gledališču Kranj. V Veliki dvorani SNG Maribor bo domači simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča pričaral praznično razpoloženje s koncertom, polnim znanih del iz svetovne glasbene zakladnice. V Ljubljani pa se v Slovenski filharmoniji v nedeljo obeta koncert pozavnista Žana Tkalca in Tomaža Sevška na orglah, ki bosta izvajala predvsem dela Johanna Sebastiana Bacha.
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Neveljaven email naslov