Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustvaril je zgodbo o uspehu iz knjig, ki jih ni nihče bral, saj pravih bralcev še ni bilo.
Dan Primoža Trubarja 8. junij, je od leta 2010 državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Čeprav je Trubar ena izmed najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, saj smo se po njegovi zaslugi dvignili z ravni neizobraženega ljudstva, na raven naroda z visokim knjižnim jezikom, pa težko rečemo, da širša javnost njegovo delo dobro pozna ali se nad njim navdušuje. A vendar Trubar je oseba, ki navdušuje. Ustvaril je namreč zgodbo o uspehu iz knjig, ki jih ni nihče bral, saj pravih bralcev še ni bilo. Eden izmed njegovih navdušencev je dr. Kozma Ahačič, ki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vodi nastajanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Med drugim je povedal, da je Trubar lahko v navdih tudi po načinu delovanja. Nikoli mu ni bilo lahko. Naletel je na številne prepreke, a je kljub temu ohranjal optimizem, zaupanje v svoje cilje, želje, da bi nekaj premaknil, in dobro voljo – vse to ga je tudi pripeljalo do zastavljenih ciljev.
Najbolj pa pri njem ceni, da je bil ljudski in dostopen človek, ki je znal najti stik z ljudmi, hkrati pa je bil pri svojem delu tudi visoko strokoven. Trubarjev praznik je tako lahko v navdih pri reševanju najtrših orehov naše družbe.
V oddaji tudi o razstavi vizualnega umetnika Jaše, ki je zastopal Slovenijo na 56. beneškem likovnem bienalu, festivalu Živa književnost in Križnikovem pravljičnem festivalu ter o razstavi del sodobnih umetnic iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica.
3690 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Ustvaril je zgodbo o uspehu iz knjig, ki jih ni nihče bral, saj pravih bralcev še ni bilo.
Dan Primoža Trubarja 8. junij, je od leta 2010 državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Čeprav je Trubar ena izmed najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini, saj smo se po njegovi zaslugi dvignili z ravni neizobraženega ljudstva, na raven naroda z visokim knjižnim jezikom, pa težko rečemo, da širša javnost njegovo delo dobro pozna ali se nad njim navdušuje. A vendar Trubar je oseba, ki navdušuje. Ustvaril je namreč zgodbo o uspehu iz knjig, ki jih ni nihče bral, saj pravih bralcev še ni bilo. Eden izmed njegovih navdušencev je dr. Kozma Ahačič, ki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU vodi nastajanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja.
Med drugim je povedal, da je Trubar lahko v navdih tudi po načinu delovanja. Nikoli mu ni bilo lahko. Naletel je na številne prepreke, a je kljub temu ohranjal optimizem, zaupanje v svoje cilje, želje, da bi nekaj premaknil, in dobro voljo – vse to ga je tudi pripeljalo do zastavljenih ciljev.
Najbolj pa pri njem ceni, da je bil ljudski in dostopen človek, ki je znal najti stik z ljudmi, hkrati pa je bil pri svojem delu tudi visoko strokoven. Trubarjev praznik je tako lahko v navdih pri reševanju najtrših orehov naše družbe.
V oddaji tudi o razstavi vizualnega umetnika Jaše, ki je zastopal Slovenijo na 56. beneškem likovnem bienalu, festivalu Živa književnost in Križnikovem pravljičnem festivalu ter o razstavi del sodobnih umetnic iz zbirke Mestne galerije Nova Gorica.
Oddajo začenjamo z novimi razstavami uveljavljenih slovenskih umetnikov: Ejti Štih, Marka Požlepa in Uroša Weinbergerja. Predstavljamo tudi dve novi gledališki premieri: Medejo Oliverja Frljića v SNG Maribor ter predstavo Sem pa tja v SSG Trst. Za konec pa še vabilo na glasbene dogodke tega konca tedna.
Neoliberalna politika zahodnih demokraciij je spremenila tudi odnose znotraj družine, saj ta postaja podobna političnemu polju, na katerem vladajo posamični interesi, korupcija, laganje, prikrivanje, predsodki, medtem pa se razkorak med revnimi in bogatimi povečuje, nekateri lahko preživijo le s prodajo organov, drugi pa bi jih darovali, ko se njihovo življenje izteče.
»Ko se je začela Tolstojeva duhovna kriza, je bil star 49 let. Preživel je pol stoletja. Misel na smrt ga je vznemirjala že prej, a je bežal pred njo in si jo prikrival z vojno, kmetovanjem, literaturo in družinskim življenjem. Toda ni si mogel lagati v nedogled in prekleto vprašanje ,čemu?' ga je navsezadnje ujelo ter zatemnilo vsa druga. Življenje se je ,ustavilo'.« Tako je Pavel Basinski opisal prelomni obrat v življenju velikega ruskega pisatelja in misleca. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v okviru festivala Tolstoj, iskalec resnice predstavil zgodnje Tolstojevo obdobje. V oddaji tudi o premieri filma Matura romunskega režiserja , razstavi Ane Sluga in koncertu samospevov Therese Plut.
Pred dobrim mesecem je pri založbi Modrijan izšla knjiga z naslovom Kot konji, ki spijo stoje Paola Rumiza, sodobnega italijanskega pisatelja, novinarja, kolumnista, predvsem pa velikega popotnika. Paolo Rumiz je v Ljubljano prišel že novembra, obiskal je 32. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu, nocoj pa bo knjigo predstavil tudi na gradu Kromberk pri Novi Gorici.
Kako bi lahko povzeli letošnje globuse? Angleški časopis Guardian jih strne z naslovom Meryl Streep vedno zmaga, Ryan Gosling pa nikoli ne razočara. New York Times: Trump je bil videti kot slon v dvorani Zlatih globusov. Na Radiu Slovenija pa bi lahko rekli: Dežela la la nagradila Deželo la la.
Častitljivi jubilej, 50 letnico je lani praznovala oddaja Radia Slovenija: Slovenska zemlja v pesmi in besedi. O sklepnem delu obeleževanja jutri zvečer v Cankarjevem domu, pa več pozneje. Pri glasbi ostajamo tudi v nadaljevanju oddaje, ko bomo napovedali nocojšnji in nedeljski koncert v Slovenski filharmoniji, zatem pa se selimo na otok, v Veliki Britaniji namreč vsake štiri leta izberejo kulturno prestolnico. Več o dogajanju v mestu Hull od naše londonske dopisnice, pred koncem oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete še pogovoru z likovno in lutkovno umetnico Sabino Šinko, ki bo likovne dokumente izbranih lutkovnih predstav iz svojega opusa, predstavila na razstavi v Lutkovnem gledališču Maribor. Vabimo vas k poslušanju!
Čakamo na besedo vseh besed, ki zaznamuje naš čas, pomanjšano različico prepovedanega mesta in na obisk italijanske nacionalne prestolnice kulture.
Med letošnjimi obletnicami bo pri nas v ospredju 100-letnica konca soške fronte. Po 29-ih mesecih in petih dneh je jeseni 1917 ob Soči nastopilo obdobje miru, potem ko sta avstro-ogrska in nemška vojska presenetili Italijane z 12. soško bitko. Ta je bila – še posebno pri Kobaridu – tako uspešna, da so ji rekli Čudež pri Kobaridu, celotno ofenzivo pa so poimenovali Waffentreue – Zvestoba v orožju. Neposredno, po še svežem spominu, je boje na soški fronti opisal pisatelj Ivan Matičič, ki je v njih sodeloval kot vojak avstro-ogrske vojske. Njegova knjiga Na krvavih poljanah je izšla že leta 1922, založba Karantanija pa je nedavno izdala še njegovo delo Skozi plamene prve svetovne vojne: po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. V oddaji bomo napovedali tudi dogodke ob izteku Lutrovega desteletja v Nemčiji in se ozrli po fotografski razstavi Jake Bregarja.
Vojna in mir v gledališču, na razstzavi in v času revolucij, mesec oktober, mesec revolucije in 95. tez na vratih cerkve v Wittembergu, Ljubljana, Dunaj, Praga, mesta s pečatom Jožeta Plečnika.
Teme oddaje: - za čem žalujemo, ko žalujemo za Leonardom Cohenom, Davidom Bowijem, Princeom in Georgeom Michaelom? - načrti kulturnega ministra Toneta Peršaka v letu 2017 - premiera plesne predstave Kamor ptice ne letijo na odru Lutkovnega gledališča Maribor Vabljeni k poslušanju!
V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Béseda dá besedo in igro: 150 let Dramatičnega društva v Ljubljani, na kateri je predstavljeno gradivo Nuka o čitalnicah in razvoju slovenskega gledališča. V oddaji sicer povzemamo tudi pomembnejše razstave, ki so trenutno na ogled po državi.
Danes mineva dve leti od smrti slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna - v počastitev njegovega izjemno plodnega življenja bodo danes v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprli Center za poezijo Tomaža Šalamuna. V oddaji predstavljamo še decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ter projekt umetniških klopi v Mariboru.
Teme oddaje Svet kulture: - nove publikacije Teološke fakultete v Ljubljani - umetniška polnočnica v Križevniški cerkvi - prvi Center slovanskih kultur v Moskvi - najbogatejši kitajski tajkun kupuje Hollywood Vabljeni k poslušanju! Foto: Janez Marolt
Teme današnje oddaje Svet kulture: - razstava Začetki tihožitja v Italiji v rimski Galeriji Borghese - okrogla miza Kako pridobiti in obdržati umetniški atelje v Mariboru? - razstava Memgeneza Aleksandre Saške Gruden v ljubljanski Galeriji Alkatraz - pregledna razstava Prostor, vržen iz tira Sreča Dragana v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova - tradicionalni Božični koncert Slovenske filharmonije Vabljeni k poslušanju! Foto: Umetnostna galerija Maribor
Na najdaljšo noč v letu, zimski solsticij, obeležujemo Mednarodni dan kratkega filma. S projekcijami se pridružujejo tudi slovenski kinematografi. Ta noč pa bo zaznamovana tudi z odprtjem Slovenskega bienala ilustracije. V današnji oddaji pozneje tudi o dražbi umetniških del v galeriji Alkatraz in o posebni izdaji knjige Sikstinska kapela. Vabimo vas, da se nam pridružite!
V Mednarodnem grafičnem ikovnem centru so odprli razstavo Green go home, nova knjiga o življenju Alme M. Karlin, uumetniki Tobačne vabijo v svoje prostore in grobnica iz kitajske legende.
Pater Karel Gržan v svoji novi knjigi osvetljuje prikrita interesna ozadja in nakazuje smer možnih izstopov, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih posameznikov in ljudskih gibanj. Knjiga svari pred pastmi revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni.
Umetnik Franc Berthold je dosleden grafik, ki je tako rekoč ves svoj likovni opus posvetil najrazličnejšim grafičnim tehnikam. Tu so linorezi, ki so nastajali v obdobju, ko je bil učitelj razrednega pouka, motivi školjk, industrijski motivi. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so pripravili veliko pregledno razstavo njegovih del. Sicer pa se v predprazničnem času obeta veliko kulturnih prireditev.
Pesnik hodi po drugačnih poteh, pravi Svetlana Makarovič. Tokrat stopa med nas z novo pesniško zbirko Zima vezilja. Gre za petinštirideset haikujev – kristalno bolečino, odeto v žled. V oddaji pa nismo govorili le o bolečini, ampak tudi o Formatu: luči, razstavi Tanje Milharčič in Nike Rupnik. Skupno jima je ukvarjanje s pedagoško prakso, iz katere črpata poseben pristop k igrivosti podob.
V današnji oddaji najprej o filmu z naslovom Toni Erdmann. Hudomušna družinska drama je letos prejela že številne najpomembnejše filmske nagrade, zadnjo nedavno v Vroclavu za Evropski film leta. Od danes naprej bomo lahko film gledali pri nas. Poročamo še o dveh razstavah - na gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava del Erika Lovka, v Milanu pa kiparska dela Arnalda Pomodora.
Neveljaven email naslov