Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po enaindvajsetih letih se na oder ljubljanske opere vrača komična opera češkega skladatelja Bedřicha Smetane Prodana nevesta
Komično opero Prodana nevesta je Bedřich Smetana komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v ljubljanski operi uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila.
Vabljeni k poslušanju!
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Po enaindvajsetih letih se na oder ljubljanske opere vrača komična opera češkega skladatelja Bedřicha Smetane Prodana nevesta
Komično opero Prodana nevesta je Bedřich Smetana komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v ljubljanski operi uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila.
Vabljeni k poslušanju!
La Doctora je bil nadimek slovenske raziskovalke življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju, doktorice Branislave Sušnik. Slovenski etnografski muzej se ji, po znanstvenem delu, zdaj posveča z razstavo. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo približali sklepnemu koncertu Slovenskih glasbenih dnevov 2021. Književnosti danes ne bomo obšli, temveč bomo o njej spregovorili v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Vabimo vas, da se nam pridružite.
To je naslov razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki je na ogled v galeriji Generali v Ljubljani. Slikarka z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Naravo pa opeva tudi razstava Stojana Graufa, ki je na ogled v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Naslovil jo je Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje. V oddaji predstavljamo tudi novo kratko radijsko igro z naslovom Prihod, ki je nastala po besedilu Vitomila Zupana.
V teh časih potrebujemo dobre novice, še posebej na področju kulture. Ta prihaja iz Italije, kjer si je založništvo opomoglo. Razlog za to je tudi v tem, da so Italijani med pandemijo uvrstili knjige med primarne dobrine, kot so zdravila in živila, zaradi česar so bile knjigarne odprte. Ključne pa so bile ponudbe elektronskih in zvočnih knjig ter razvoj dostavnih poti. V oddaji še o varovanju gozdov. V mariborskem razstavišču Kibela se z videom in instalacijo s to temo predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu. Foto: Engin Akyurt / Pixabay
Oddajo bomo začeli z nagrajencem prestižnega fotografskega natečaja World Press Photo, slovenskim dokumentarnim fotografom Cirilom Jazbecem. V Kategoriji Okolje je za serijo fotografij, posnetih v Severni Indiji, prejel drugo nagrado. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki je nastal v sklopu programske platforme Drama laboratorij ljubljanske Drame. Informans ali neformalni performans je sicer oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa so minuli petek odprli razstavo z naslovom Women about women – Ženske o ženskah. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Rise of women – Vzpon žensk, ki ga podpira Evropska unija, in je posvečena ženski v kulturi Zahodnega Balkana. Tudi o tem danes. In še o glasbi: v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije po pol leta znova zazvenel v polni zasedbi, nocoj ob 20-ih bomo lahko na Programu Ars v oddaji Petkov koncertni večer poslušali posnetek koncerta, ki ga bomo predstavili tudi v današnji oddaji. Foto: Peter Uhan
Kuratorka reče: »Pomagaj mi!« Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru? Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi, ki razmišlja prav o mediju razstave, o načinih nastanka umetniškega dela in o prostoru, v katerem gostuje – v ljubljansko Galerijo Škuc gremo danes. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so novo premiero pripravili kar za splet, ogledali si jo bomo lahko danes ob 18. uri. Predstava Rečí rečí najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Tia Čiček
V oddaji Svet kulture danes najprej o 35. Slovenskih glasbenih dnevih, ki bodo letos potekali na spletu. Dnevi, ki se jih je prijel naziv Praznik slovenske glasbe že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Predstavljamo tudi razstavo, ki je na ogled v galeriji P74 in predstavlja dela osrednjega hrvaškega konceptualnega umetnika Mladena Stilinovića.
Roman Figa Gorana Vojnovića, galerija človeških usod različnih generacij, bo zdaj zaživela še v zvočni obliki, kot zvočna knjiga. Ob tem se je na Prvem programu začelo predvajanje serije posamičnih poglavij iz zvočne knjige, temu romanu pa namenjamo tudi današnji literarni večer. V oddaji pa bomo predstavili tudi pesniško zbirko Iz jezika, ki ga ni Fabjana Hafnerja, pomembnega prevajalca slovenske literature v nemškem jeziku. Ta izkušnja odseva tudi v njegovi poeziji, ki poudarjeno razmišlja o jeziku. FOTO: RTV Slovenija
58. literarno nagrado Vstajenje za leto 2020 bo drevi prejel Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo. Kot piše v utemeljitvi, je Qualizza moralna avtoriteta beneških Slovencev, ki opogumlja svoje rojake in povzdigne glas, ko je treba braniti njihove pravice. V oddaji tudi o Kosovelovem domu Sežana – Kulturnem centra Krasa, ki so ga začeli graditi na današnji dan pred tremi desetletji.
»Kar je v pravljicah bratov Grimm nasilnega ali za naš čas nekako odveč, smo obrnili na humorno plat,« pove koreograf Siniša Bukinac, ki je Žabjega kralja in Rdečo kapico prelil v plesni predstavi. Uprizorjeni bosta na odru Gledališča Koper, prva bo na ogled že to nedeljo. Dramaturg Miha Trefalt si je ob njiju zastavil vprašanje: koliko povedati in koliko pokazati v predstavi, da otrok ne izgubi rdeče niti? Pogosta dilema umetnikov je, koliko podrobnosti in koliko sklepov ustvariti, ali obrnjeno, koliko njihove odsotnosti pustiti, da bi lahko gledalec, bralec, poslušalec še sam, s svojo domišljijo, umetniško delo dograjeval v zaokroženo celoto. Ta prostor dihanja nemalokrat ponudi tudi sodobna glasba – in danes se bomo posvetili koncu festivala sodobne glasbene ustvarjalnosti Forum nove glasbe v našem radijskem Studiu 26 z nastopom ansambla Neofonia. Foto: Jaka Varmuž, predstava Žabji kralj
Slovenska igralka, profesorica igre, dramatičarka in pesnica Saša Pavček je izdala novo, svojo drugo pesniško zbirko. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so umeščene vanjo, nastale v preteklem letu, v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke Zastali čas. Podrobneje o zbirki v oddaji Svet kulture, v kateri predstavljamo tudi novo spletno razstavo Dom in svet, ki so jo zasnovali v Umetnostni galeriji Maribor.
V duhu izročila slovenske kulinarike se je za dolenjsko mizo z Janezom Trdino znašel etnolog, dr. Janez Bogataj. Govorimo o novi monografiji, v kateri se je oprl na znamenite Trdinove zapise iz leta 1870 in pozneje. Na njihovi osnovi je pisal o prehranjevanju na Dolenjskem, dotaknil pa se je tudi dogajanja ob mizi. Knjigo, ki je izšla pri založbi Goga, je zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Pri Mariborski založbi Litera pa je pred kratkim izšel knjižni prvenec Aljaža Krivca, ki je v slovenskem literarnem prostoru navzoč predvsem kot književni kritik, leta 2016 je prejel Stritarjevo nagrado, a ob tem tudi prevaja in piše. Prva informacija, ki jo bralec dobi na platnici njegovega romana Sedmo nadstropje, je oznaka 'eksperimentalni roman'. Avtor se poigrava s filmskim žanrom, vpelje metafikcijo. Več pa razkrijemo v današnjem Svetu kulture. Foto: Aljaž Krivec (osebni arhiv)
Mesec april je obarvan z dnevi, ki so posvečeni knjigam. 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, smo praznovali mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa je Unescov svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novosti na knjižnih policah za mlade bralce, predstavili pa bomo tudi knjigo Brezobrazne, ki zgodbe iz podkožja pisateljice Aleksandre Jelušič Pika združuje s črno-belimi fotografijami Sandre Požun. Avtorici želita v tem prepletu razkrivati travme, bolečino in spomine, o katerih neradi razmišljamo ali govorimo. Foto: spletna stran zavoda Volosov hram
Danes je mednarodni dan knjig za otroke, saj se je 2. aprila 1805 rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Ob tej priložnosti švedski svet za umetnost vsako leto razglasi nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Več o nagrajencu in njegovem delu v oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi Škofjeloškemu pasijonu, ki letos praznuje 300-letnico. Več tudi o novem spletnem projektu Najraje bi se udrla v zemljo ter mednarodni kritiški platformi sodobnega lutkarstva. Vabimo vas k poslušanju! Boris Kobe, Škofjeloški pasijon, 1967, olje na platnu, hrani Slovenski gledališki inštitut Ljubljana. Foto: Dejan Habicht, vir: www.loski-muzej.si
Danes v oddaji predstavljamo tretji del spletnega projekta Čas za poezijo, ki ga pripravljajo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije.Ne glede na zaprtje muzej in galerij bomo v oddaji poročali o razstavah, ki si jih boste lahko ogledali, ko bodo razstavni prostori znova odprli svoja vrata. Danes tako o razstavi v nekdanjem skladišču soli v Kopru z naslovom Arhitektura, skulptura, spomin, ki odkriva umetnost spomenikov Jugoslavije, ki so nastali med letoma 1945 in 1991. In še o življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi zdravstvene krize, kot poroča Marij Čuk, pod težko preizkušnjo.
Današnja oddaja prinaša dve aktualni kulturni temi. Zaključuje se 23. Festival dokumentarnega filma, znani so že nagrajenci. Glavno nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic je dobil dansko-francoski film z naslovom Punčka, ki govori o deklici, ujeti v telesu fantka. Režiral ga je Sebastien Lifshitz. Vabimo vas tudi k ogledu spletne premiere gledališke predstave Preblizu, ki tematizira večno temo odrskih desk - partnerski odnos. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. V njej nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, režiser in avtor besedila je Jaša Koceli.
Nocojšnji večer bosta na sporedu dramski premieri, pretresljivi pripovedi o človeških slabostih, s katerimi se lahko poistoveti vsak izmed nas. Na spletni platformi Mestnega gledališča ljubljanskega bo prva slovenska uprizoritev enega najprodornejših hrvaških dramatikov mlajše generacije Ivorja Martinića Le zaljubiti se ne smemo. Delo je pripoved o človeških slabostih, krhkosti odnosov in nemoči. O strahu pred življenjem in strahu pred spremembami. Kot uvod v veliki teden pa bo na prvem programu našega radia premiera radijske igre Veliki duhovnik Kajfa. Dramsko besedilo Ivana Mraka prikazuje Kajfovo spraševanje o lastnih načelih, etiki in ravnanju, ki jih je Jezus do temeljev zamajal.
Danes je 88. dan v letu. In ker ima klavir prav toliko tipk, so pred sedmimi leti na pobudo nemškega skladatelja Nilsa Frahma ta dan razglasili za svetovni dan klavirja. Letos se mu prvič pridružuje tudi Nova Gorica z dvema spletnima koncertoma. Samo na spletu so že nekaj časa tudi gledališke predstave – na portalu SiGledal od jeseni, ko so gledališča že drugič zaprla svoja vrata, poteka akcija z naslovom »Pismo mojemu igralcu«. Zapise, s katerimi se ljubitelji gledališča poklanjajo gledališkim ustvarjalcem, lahko zdaj berete tudi v knjižni izdaji, saj je izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu. Foto: Jaka Čurlič, vir: portal SiGledal
"To so za uprizoritvene umetnosti res težki časi in številni umetniki, tehniki in gledališki mojstri le s težavo ostajajo v poklicu, ki je že tako poln negotovosti. Morda pa so prav zaradi te vedno navzoče negotovosti sposobnejši to pandemijo preživeti s humorjem in pogumom. Njihova domišljija se je v teh novih okoliščinah že prelila v inovativne, zabavne in ganljive načine komunikacije, seveda v veliki meri po zaslugi spleta. Ljudje drug drugemu pripovedujejo zgodbe, vse odkar so na planetu. In lepa gledališka kultura bo živela, dokler bomo tu ostali." Tako je med drugim zapisala britanska igralka Helen Mirren, avtorice letošnje mednarodne poslanice ob Svetovnem dnevu gledališča, ki ga vsako leto obeležujemo 27. marca. Tudi v današnji oddaji vas vabimo k vsebinam in oblikam življenja na odru. Te v časih, ki jih živimo, h gledalcu prihajajo po pretočnih spletnih kanalih. Posvetili se bomo premierama, ki ju pripravljajo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in SNG Drami Maribor. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače, SNG Drama Maribor, foto: Peter Giodani
Na Festivalu dokumentarnega filma, ki je sklop Posvečeno namenil letošnjemu dobitniku Prešernovega sklada, Matjažu Ivanišinu, si bomo lahko ogledali tudi njegov dokumentarec Karpopotnik. Na vojvodinske poti filmarja Karpa Godine, ki je nekoč posnel danes le v fragmentih ohranjen film ceste Imam eno hišo, se je Ivanišin podal štirideset let pozneje ter sestavljal in si predstavljal njegovo potovanje. V Karpopotniku nekoč mladi ljudje zdaj kot starci pripovedujejo o življenju od prvega filma naprej. In še o glasbi danes, nocoj nas tudi na valove programa Ars vabi neposredni prenos četrtega večera cikla Filharmonični klasični koncerti. Nekoliko okrnjena zasedba Orkestra Slovenske filharmonije bo skupaj z enim vidnejših violinistov svoje generacije, Gordanom Nikolićem postregla z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta. Foto: Slovenski filmski center
V oddaji bomo danes spregovorili o 23. Festivalu dokumentarnega filma. Kot smo zadnje čase pri festivalih že vajeni, bo potekal prek spleta, skupno pa bo ponudil dvajset celovečercev in štiri kratke filme. Izvedeli boste tudi več o fotografski razstavi Francija Viranta z naslovom Počitnice v Rimu, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma. Izbor fotografij odseva en teden bivanja v italijanski metropoli.
Neveljaven email naslov