Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roger Ballen je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega
Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Kot fotograf pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča, navdih za njihovo vizualizacijo pa je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.
3692 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Roger Ballen je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega
Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Kot fotograf pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča, navdih za njihovo vizualizacijo pa je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.
Tokratna oddaja bo najprej v znamenju filma, v Izoli se namreč začenja mednarodni festival Kino Otok. V Novem Mestu pa danes ob skladateljevi 50. obletnici smrti odpirajo razstavo z naslovom Marjan Kozina in Novo mesto. V nadaljevanju bomo predstavili tudi nekaj kulturnega utripa na tujem, v Bruslju je odmevala evropska nagrada za književnost, ki jo je med drugimi prejel slovenski avtor Jasmin B. Frelih, na Dunaju pa je na precej buren odziv naletela predstava Naše nasilje in vaše nasilje Oliverja Frljića.
V Ljubljani se z odprtjem razstave Geneza svetovno priznanega fotografa Sebastiaa Salgada, začenja 8. festival sodobne fotografije Fotonični trenutki – Mesec fotografije, ki bo trajal do konca junija. Na največji fotografski razstavi v Sloveniji doslej, bo na ogled 245 črno-belih fotografij. V oddaji prav tako predstavljamo festival Mesto knjige v Novi Gorici ter napovedujemo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Za njimi stojimo.
V drugem največjem mestu Češke republike, v Brnu, gostuje Drama SNG Ljubljana, s slovitim Faustom v režiji nedavno umrlega Tomaža Pandurja. Slovenska predstava je del velikega mednarodnega festivala progresivnega in eksperimentalnega gledališča. V oddaji prav tako predstavljamo vtise z arhitekturnega bienala v Benetkah in 32. mednarodnega festivala Druga Godba.
Ko pogled na zvezdnato nebo in potopitev v glasbo prežene sence sveta … Ko »air condition« zamenja veter, ujet v krošnje dreves in park postane dnevna soba, v kateri mesto najde najočarljivejše pohištvo – knjige ... In ko se med drugim zastavi vprašanje kakšno sodobno umetnost in gledališče potrebujemo v času, ko Evropa vse bolj drvi novim oblikam fašizma naproti … Se začne Svet kulture. Vabljeni k poslušanju.
Na arhitekturnem bienalu v benetkah se predstavlja tudi Slovenija in sicer je bila na enem osrednjih bienalskih prizorišč, v Arzenalu, otvoritev slovenskega paviljona. Projekt se imenuje Dov v Azenalu. To je lesena struktura, nekakšna knjižnica na temo bivanja in doma. Začenja se tudi festival Druga godba.
V Narodni galeriji so po odprtju stalne razstave Zorana Mušiča spet zavihali rokave. Pripravili so razstavo očeta poljskega plakata, Henryka Tomaszewskega. Poročamo tudi o novi galeriji v središču Ljubljane z imenom DobraVaga ter vas vabimo na koncert ansambla Neofonia.
V Rimu so odprli razstavo del svetovno znanega pouličnega umetnika Banksya, gverilskega grafitarja, kot ga imenujejo nekateri. V galeriji Cipolla v središču mesta bodo pod naslovom Vojna, kapitalizem & svoboda predstavili 150 slik, grafik in skulptur, med katerimi bodo številna na ogled prvič. V oddaji prav tako predstavljamo letošnji sejem akademske knjige Liber.ac ter napovedujemo sklepni koncert festivala Sozvočje svetov.
Cannes, ki velja za najbolj glamuroznejši filmski festival, kjer ovrednotijo filmske mojstrovine leta, je tudi festival, kjer se razkazuje bogastvo in pridejo do izraza razlike med bogatimi in revnimi. In ravno zmagovalec tega festivala je socialna drama, ki prikazuje boj malega človeka, obsojenega na poraz, film Jaz, Daniel Blake britanskega režiserja Kena Loacha. S kakšnim izborom filmskih mojstrovin je Cannes letos nagovoril zelo različno občinstvo, v pogovoru z Ingrid Kovač Brus, ki se je ravnokar vrnila z Azurne obale.
25 let po padcu Berlinskega zidu, ko se Evropa ločuje od sveta in arheologija zgodovine postaja arhitektura prihodnosti, v Trstu, Umagu in Kopru poteka 17. Forum Tomizza, ki v letošnji izvedbi odpira prav vprašanje postavljanja zidov. Kako se v sliko ujame misel, misel, ki se razteza v prostoru in času, je le eno od vprašanj, vpisanih v delo mariborskega slikarja Ota Rimeleja, tudi v njegovo razstavo 300 sekund - Kompozicija za pet podob, štiri skladbe in tišino, ki se odpira v Galeriji Kresija. Današnji mozaik kulturnih dogodkov pa bogatijo še cikel Zvokotok - povezava med sodobno komponirano glasbo akademske sfere, svobodno glasbeno improvizacijo in muzikološko mislijo o glasbi - v ljubljanskih Španskih borcih, koncert APZ Tone Tomšič in raznovrsten umetniški program ob praznovanju jubileja – dvajsetletnice delovanja založbe Beletrina.
Danes se v Cerknem začenja festival jazza, na trgu sredi mesta se bo zvrstilo deset koncertov in več drugih spremljevalnih dogodkov. V Narodnem muzeju Slovenije bodo drevi odprli razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Majski salon. Na velikem odru berlinskega Festspiele pa je včeraj nastopila slovenska gledališka produkcija Bare Kolenc in Ateja Tutte s predstavo Metamorphoses 3: Retorika. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri predstavljamo tudi koncert cikla Kromatika ter razstavo likovnega umetnika in ilustratorja Damijana Stepančiča z naslovom Dve zgodbi – dva obraza, ki so jo včeraj odprli v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
Film Dolina miru režiserja Franceta Štiglica se je po 60. letih vrnil na filmski festival v Cannesu, kjer se drevi predstavlja skupaj s filmskimi klasikami svetovnega slovesa. Film so v Franciji označili za ganljivo in iskreno pustolovščino. Pripravili smo pogovor z soustvarjalci in restavratorji filma, ki so te dni v Cannesu. Opozorili smo tudi na Mednarodni dan muzejev, ki ga obeležujejo po vsem svetu.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani bodo nocoj odprli razstavo, ki osvetljuje čas, ko se je arhitektura morala odzvati na hitro urbano rast industrijskih središč nekdanje Jugoslavije. Pri tem je imel odločilno vlogo arhitekt Vladimir Braco Marušič. V oddaji med drugim še o novostih založbe Beletrina, Bookerjevem nagrajencu ter svetovnem radijskem forumu Rostrumm v Vroclavu. Iz Cannesa pa se nam bo oglasila Ingrid Kovač Brus.
Minuli teden se je v Sloveniji mudil bosanski pisatelj Faruk Šehić. Predstavljal je svoj roman Knjiga o Uni, ki je v prevodu Zdravka Duše izšel pri Cankarjevi založbi. Predstavljamo ga tudi v oddaji v kateri boste lahko prisluhnili tudi več o letošnjem mednarodnem festivalu Svetlobna gverila ter o dogajanju na 69. filmskem festivalu v Cannesu.
Razglasitev dobitnika nagrade skupine OHO in odprtje razstave nominirancev v Umetnostni galeriji Maribor; premiera francoske opere Samson in Dalila Camilla Saint Saënsa v mariborski operi, predstavitev slovenskih literatov na univerzah v Brnu in Pragi ter na mednarodnem knjižnem sejmu v Pragi – to so le nekateri izmed dogodkov, ki sestavljajo mozaik današnjega Sveta kulture.
»Postmoderni um pomirjeno shaja z idejo, da ga bo godlja človeškega stanja večno spremljala. To je najsplošnejši očrt tega, kar lahko imenujemo postmoderna modrost«, je zapisal Zygmunt Bauman o modrosti našega časa v knjigi Postmoderna etika, ki je ravnokar izšla v slovenskem prevodu. Poročali smo o njegovem obisku Slovenije in kako so v Srbiji sprejeli slovensko predstavo Evropa, bili pa smo tudi na Bledu, kjer je osrednja gostja mednarodnega srečanja pisateljev, predsednica PEN, Jenniffer Clement. Napovedali smo tudi današnje gledališke, plesne in glasbene dogodke.
48. Mednarodno blejsko srečanje PEN, gostovanje nizozemskega pisatelja Maathijsa van Boxsla, filmski festival v Cannesu, 40 let Bežigrajske galerije ter premiera predstave 1981 Simone Semenič v SNG Maribor, to so poudarki današnje oddaje. Vabljeni k poslušanju.
V Slovenskem filmskem arhivu in Slovenki kinoteki v Ljubljani bodo prikazali filme, ki postavljajo ogledalo mladi državi, stari 25 let. Že več kot 300 let je minilo od velikega punta na Tolminskem, o takratnih razmerah in dogajanjiih v monografiji, medtem, ko Marko Ternovec v osrčju Benečije izdeluje glasbila, kakršna so poznali že v časih velikih uporov.
Ivan Cankar je tudi naš sodobnik, pesnik, dramatik in pisatelj, ki je posegel tudi v jedro naše družbe. Čeprav je minilo že 100 let od takrat, ko je ostro in kritično pisal o odnosih nadvalde, neenakosti, marginaliziranih posameznikih, brezvestnost sveta ostaja. beseda, lepa, jasna in natančna, tudii. Njegova je preživela njega, nas in bo živela naprej,
Kako današnja slovenska in globalna svetovna družba odzvanja v dramskem delu Gerharta Hauptmana Rose Bernd, ki ga bodo premierno uprizorili v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju? Katere probleme najstnikov bo na velikem odru ljubljanske Drame razkril avtorski projekt Želim si …, osnovan na avtorskih besedilih mladih, starih od 10 do 14 let? Kaj prinaša zadnji koncert iz cikla Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija? To so le nekatera izmed vprašanj, ki krojijo mozaik tokratnega Sveta kulture. Na fotografiji: Nina Ivanišin in Matic Lukšič Foto: Peter Uhan
V Cankarjevem domu je bila predstavljena avtobiografije pesnice, pisateljice in tekstopiske Barbare Péšut z naslovom Prvi polčas. Avtorica, ki že dvajset let živi z multiplo sklerozo in o njej tudi odkrito govori, je v besedi našla svoj izraz. Doslej je objavila že dve zbirki poezije, zdaj pa je pred nami njena avtobiografija. V oddaji tudi podrobneje o razstavi Fotosuprematisti, ki je na ogled v galeriji Photon ter o poeziji Maje Haderlap.
Neveljaven email naslov