Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob začetku LIFFea je Ljubljano obiskal Abel Ferrara
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala – LIFFa. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferrara, režiser kultnih ameriških filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali včeraj na odprtju LIFFea, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Foto: Reuters
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Ob začetku LIFFea je Ljubljano obiskal Abel Ferrara
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala – LIFFa. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferrara, režiser kultnih ameriških filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali včeraj na odprtju LIFFea, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Foto: Reuters
Tokrat o dveh gledaliških predstavah z naših odrov. Prva, Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerja, govori o ranljivi samopodobi najstnikov, druga z naslovom Klinc angleškega dramatika Mikea Bartletta pa raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odločitve. Predstavljamo tudi novo bibliofilsko izdajo Stati inu obstati o dosežkih Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, pod katero se podpisuje jezikoslovec Kozma Ahačič.
Maja Megla se je v svoji dolgoletni karieri posebej posvečala temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje Pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. V oddaji vas vabimo tudi k ogledu predstave Snežinka, ki se obeta v SNG Maribor. Božično igro o oddaljenosti in bližini izpod peresa Mika Bartletta je režiral Jure Novak.
V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. Zgodovina podobe je tako dolga kot zgodovina človeštva in brez človeka ne obstaja, nedvomno pa tudi človek ne obstaja brez nje, pa je misel kuratorja razstave Tehnometrija odtisa. Igor Loinjak v besedilu ob razstavi v MGLC razmišlja o spremembah, ki jih je svet slikovne reprezentacije doživel z razvojem tehnologije, zlasti digitalne. Foto: arhiv Mestne galerije Nova Gorica
Konec tedna prinaša več premier na odrskih deskah. Nocoj ob 18-ih bo v Mali drami SNG Drama Ljubljana krstna uprizoritev »zmešnjavne pravljice« Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Predstava za otroke in odrasle nas popelje na dinamično potovanje skozi labirint pravljičnih ugank in vprašanj. Prav tako drevi, ob 20-ih pa se v ljubljanski Stari mestni elektrarni pričenja predstava Vibracija posamezne strune, ki impulze Lemovega Solarisa prevaja v gibalno-scenskem okviru skozi jezik telesa. Jutri pa Mestno gledališče ljubljansko vabi na premiero Izrednih razmer nemškega dramatika in režiserja Falka Richterja. Napet psihološki triler, sicer napisan leta 2007, je še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. /foto: Branko Jordan, Gašper Lovrenc in Iva Krajnc Bagola v predstavi »Izredne razmere« v MGL, (c) Peter Diogani/
O nebeškem življenju je naslov koncerta, na katerem bosta nocoj Orkester in Zbor Slovenske filharmonije nastopila skupaj z zboroma Glasbene matice Ljubljana. Pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo glasbeniki izvedli monumentalno delo, Tretjo simfonijo Gustava Mahlerja. Glasbeni dogodek pripravljajo tudi v Mariboru. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo v Kazinski dvorani koncert z naslovom Poezija navdiha, na katerem bo nastopila sopranistka Bernarda Bobro. V oddaji več tudi o 8. mednarodnem kritiškem simpoziju Umetnost kritike, razstavi, ki jo odpirajo v ljubljanski Mestni galeriji in prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca ter o premieri pravljice Svetlane Makarovič Balada o Sneguročki.
Cankarjeva založba se z zbirko S poti že petindvajset let osredotoča predvsem na izdajanje potopisov in s tem bralkam in bralcem približuje znane in neznane pokrajine. Letos sta izšli dve deli: zbirka potopisnih zapisov Fado poljskega pesnika in dramatika Andrzeja Stasiuka in Zadnji dnevi v stari Evropi Richarda Basseta. Izdajo novih del je uredil Andrej Blatnik, prevedli sta jih Jana Unuk in Staša Grahek. V oddaji predstavljamo tudi skupinsko razstavo dolenjskih likovnih umetnikov z naslovom Spectrum, ki so jo včeraj odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
37. slovenski knjižni sejem, ki je letos potekal virtualno je včeraj zaprl svoja vrata. Ob zaključku sejma so podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Nagrajenec je postal dolgoletni likovni urednik za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavle Učakar. Pogovor z njim boste slišali v naši redni popoldanski oddaji o kulturi, v kateri bomo prelistali tudi zadnje tri izdane knjige zbirke Moderni klasiki. Gre za roman Veliki spanec, ameriškega pisatelja Raymonda Chandlerja, roman Delno ženska indijskega romanopisca Perumala Murugana in esej Med svetom in mano sodobnega ameriškega pisatelja Ta-Nehisija Coatesa.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2020. Prešernovo nagrado sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Verjup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Ameline v Verdijevem Simonu Buccangri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. V oddaji pa tudi o drevišnji premieri drame Klinc, ki jo je Peter Petkovšek režiral za Slovensko ljudsko gledališče Celje, dramatik Mike Barlett pa je zanjo prejel nagrado Laurence Olivier. Z našo dopisnico smo se odpravili tudi v Bruselj na retrospektivo slovenskega filma, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka; z rimskim dopisnikom pa smo pregledali sinočnje dogajanje na sedežu tržaške založbe Mladika ob predstavitvi dveh knjižnih delih v italijanskem jeziku. Ob koncu pa predstavjamo še rezultate natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci!. /foto: Kajetan Gantar in Mirko Cuderman, prejemnika Prešernove nagrade 2022, (c) STA/
V bruseljskem kulturnem središču Bozar sta sinoči nastopila dva ugledna evropska pisatelja, ki v svojih delih vsak iz svojega vidika raziskujeta vlogo posameznika v specifičnih zgodovinskih okoliščinah. V oddaji boste izvedeli tudi več o filmu Danisa Tanovića z naslovom Deset v pol. Komedija z Brankom Đurićem v glavni vlogi skuša s humorjem pregnati težke epidemične čase. Posvečamo se tudi glasbi in vas vabimo na koncert simfonikov RTV Slovenija.
Danes se potapljamo v raznolik svet podob, takih, ki kot ilustracije pospremijo kakšno besedilo, in pa tistih, ki razgibajo filmsko platno. Začenja se namreč 7. decembrski sejem ilustracije, poteka pa tudi mednarodni festival animiranega filma. Sprašujemo se tudi, kako se tridesetletnice spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale med študijem. To je namreč eno izmed vprašanj predstave prav s tem naslovom – Tridesetletnice, ki bo nocoj doživela krstno uprizoritev v SNG Nova Gorica. Režijo podpisuje Tijana Zijanić, besedilo pa Eva Mahkovic in Tereza Gregorič. Oziramo se tudi v Rim, kjer je na ogled razstava umetnikov iz 16. in 17. stoletja, ki so se ukvarjali s temami nasilja in zmage kreposti. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan, izrez fotografije
Dela, nastala v zadnjih štirih letih, ki so zdaj na ogled v galeriji Ravne, je domači slikar in likovni pedagog Luka Popič ustvaril z različnimi orodji, kot so valj, omelo, lopatica, kdaj celo dlan. S tem je vzpostavil neposreden stik s podlago. Bela in črna sta skupni imenovalec njegovih abstrakcij, na najnovejših pa je dovolil barvi, da vstopi v sliko in tako nakaže nadaljnjo pot. Odpravili se bomo tudi v galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor, kjer slikarka Jasna Kozar razstavlja dela, nastala med epidemijo, s katerimi se kritično odziva na družbeno dogajanje v tem spremenjenem času. V današnji oddaji se posebej posvečamo vizualnemu sporočanju – povejmo, da so v Cankarjevem domu v Ljubljani kot del spremljevalnega programa 14. slovenskega bienala ilustracije pripravili prvi nacionalni strokovni posvet Vizualna pismenost. Jasna Kozar: Začetek – konec, 2020, akril na platno, 90×70 cm (izrez)
Mednarodni festival animiranega filma Animateka bo potekal v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki v Ljubljani, del filmov pa bo dostopen tudi na spletu. Osrednji tekmovalni program, Animirani dokumentarci, Svetovni jagodni izbor, Mladi talenti Evrope je le nekaj letošnjih poudarkov. Otroška žirija bo izbirala v tekmovalnem Slonu, za mlade so posebej pripravili tudi ekološko in naravovarstveno kategorijo. Ker Animateka praznuje 18. rojstni dan, bodo na ogled filmi za polnoletne. S programom Njena zgodba se obračajo v zgodovino ženske ustvarjalnosti s temami patriarhalnosti, feminizma in vsakdanjega boja žensk za svoje pravice. Prikazali bodo film Maad, moje sonce, ki prinaša resnično izpoved zahodnjakinje, ki se preseli v Afganistan, da bi tam zaživela s svojim možem, Afganistancem. Celovečerni animirani film prikazuje prizadevanja afganistanskih žensk za emancipacijo v posttalibskem obdobju. V oddaji tudi o lutkovni predstavi za otroke Hrestač, ki so jo uprizorili v Mini teatru, koncertu flavtistke Eve Nine Kozmus, ki bo v kulturnem domu Nova Gorica nastopila z godalnim kvartetom van Kujik, tridesetletnici delovanja Muzine, društva za vzpodbujanje in napredek nove glasbe. Začeli pa smo s pesnikom Francetom Balantičem, ki se je rodil na današnji dan pred stotimi leti.
Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture. Salvatore Cali, Border Action 1, 2020, digitalni performans, foto: arhiv avtorja
Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, ki sta svoje ustvarjalne moči že združevala, sta se tokrat osredotočila na življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo bližajočo se 150-letnico rojstva sta napovedala z novim stripom Plečnik in pika, v katerem ta na svojo preteklost pogleda s prvoosebne perspektive. V zgodovino se ozira tudi nova radijska igra, ki jo bomo premierno slišali nocoj na programu Ars. ''Kot se za škotsko igro Macbeth Williama Shakespearea spodobi, smo ustvarili mračno zvočno pokrajino, ki poslušalcu omogoča intimen spopad z dramsko materijo. Še kako aktualna je ta zgodba o brutalnem boju za oblast, ki ne izbira sredstev'' o njej pove režiser Klemen Markovčič. V Svetu kulture tudi o koncertu v Komornem studiu, ki ga bo izvedla uveljavljena slovenska flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt – tega bomo prav tako lahko slišali na valovih Arsa. In še o začetku mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestivalu danes. Foto: izrez naslovnice stripa Plečnik in pika avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića, MGML
Kulturni dogodki v teh dneh potekajo tako v živo, kot na spletu – medtem, ko koncertne, gledališke in kinodvorane ostajajo odprte, se je izvedba nekaterih dogodkov v živo ob trenutni epidemiološki situaciji izkazala za prezapleteno. Na splet se je tako že drugo leto zapored preselil Slovenski knjižni sejem, mi pa smo se še posebej potrudili, da poslušalcem in poslušalkam z neposrednimi avdio in video prenosi približamo njegove nagrajence, književnost in vrhunce. Danes se tam med drugim odvija spletna predstavitev knjige Pravljična in literarna Ljubljana. Uveljavljena knjižna zbirka Littera Slovenica je v letu 2021 bogatejša za štiri nove knjige in novo celostno podobo, ogledate pa si lahko tudi pogovor o tem, zakaj je delo Pod svobodnim soncem največji slovenski ep v stripu. V Gallusovi dvorani je na sporedu še zadnji koncert letošnjega abonmaja sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije, tokrat s podnaslovom Surovo in kuhano. Orkester bo z dirigentom Marcom Angiusom in solisti predstavil skladbe Luciana Beria, Hansa Wernerja Henzeja ter Nine Šenk.
Darije Petković poskuša v svoj fotografski objektiv ujeti zgodovino, hkrati pa jo z načinom, kako fotografijo posname, s podrobnostmi, ki jih na fotografiji izpostavi, preizprašuje. Na razstavi raziskuje svoj lastni pogled na kulturno krajino, ki so jo zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Predstavljamo tudi knjižne novosti Mohorjeve družbe, ki letos praznuje 170. obletnico ustanovitve.
Začenja se 37. slovenski knjižni sejem, letos ponovno v spletni obliki. Navzoča bo večina založnikov, ki so se prijavili na sejem v Cankarjevem domu, zvrstilo pa se bo okrog 60 dogodkov. Nikoli ni prepozno pa je naslov zbirke kratkih zgodb Tadeje Krečič Scholten, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Tudi naslovi zgodb so podobni, pogosto gre za kakšen pregovor ali reklo, ki pa ga pripoved razume po svoje, iz zgodbe se izcimi nekaj drugega, kot bi morda pričakovali. Več o prvencu kulturne novinarke, dolgoletne sodelavke 3. radijskega programa, pa v oddaji, v kateri predstavljamo še mariborski festival Drugajanje. Foto: Slovenski knjižni sejem
Kulturni bazar v Mariboru v ospredje postavlja načrtovanje razvoja kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih podravske, pomurske in koroške regije. Predstavili bomo jutrišnjo premiero kratke radijske igre Karl, ki jo je po besedilni predlogi Kaje Novosel režirala Brina Klampfer; in drevišnji koncert sopranistke Nike Gorič za abonma Pretežno vokalni cikel v Slovenski filharmoniji. Prav tako pa ob častitljivem 100. rojstnem dnevu voščimo pisatelju in akademiku Zorku Simčiču! foto: Kulturni bazar v Mariboru, (c) Saša Huzjak
V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili dramo Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo, ki v središče postavlja tematiko zlorab in ženske neenakopravnosti, režirala jo je Maša Pelko. Razstava Picasso: Črka v risbo, ki so jo septembra načrtovali v Moderni galeriji v Ljubljani, bo od danes naprej pa do 20. februarja prihodnje leto na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ljubljanski mednarodni filmski festival je v polnem zagonu in se počasi bliža sklepnemu sobotnemu večeru, ko bodo na Liffu podelili nagrade. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.
V današnji kroniki Liffa se posvečamo strokovnemu programu. Sicer pa filmski festivalski duh te dni v Ljubljani dopolnjuje obisk srbskega režiserja in pisatelja Gorana Markovića, izhajajočega iz praške filmske šole, ki se tokrat predstavlja s pustolovskim romanom Beograjski trio. Z elementi dokumentarno realnega in fikcije nas popelje v čas, ko začne jugoslovanska oblast na Goli otok zapirati vse politične nasprotnike. V Svetu kulture še o 40. slovenističnem simpoziju Obdobja, katerega tema je slovenska poezija in o dogodkih, s katerimi se bodo v Mariboru poklonili literatu, novinarju in uredniku Josipu Jurčiču ob 140. obletnici smrti. Foto: Beograd (Pixabay)
Neveljaven email naslov