Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost tja, kamor sodi
Koncept subkulturnega festivala Kavč je v Slovenijo iz Argentine pripeljal lutkar, glasbenik in organizator festivala Plavajoči grad, Matija Solce. Umetnost naj ne bi ostajala ločena od ljudi, temveč naj bi vstopila v njihov vsakdan – in domače prostore. 130 dogodkov, za katere morate najprej kupiti vstopnico, da izveste lokacijo, se bo tako po vsej Sloveniji odvilo v zasebnih stanovanjih, od obiskovalcev in obiskovalk pa pričakujejo, da bodo s sabo prinesli copate in kakšen priboljšek za gostitelja ali gostiteljico. Koncept promovira tudi posebne prostore, kot so bolnišnice, uradi, manjši lokali, študentski domovi ali domovanja brezdomcev – zato se lahko namesto v stanovanju znajdete tudi pod mostom, zaporniški celici ali v predsedniški palači. Tudi letos bo na sporedu etno-fusion glasba, lutkovne predstave, izjemoma pa tudi plesne predstave, rock in jazz koncerti ter performansi. V Ljubljani Kavč poteka četrtič, prvič pa se seli tudi v druga slovenska mesta: v Maribor, ki je letošnje festivalsko dogajanje odprl, Celje, Novo Gorico, Loško dolino, Istro, Trst, Kamnik, na Ptuj in še kam.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Umetnost tja, kamor sodi
Koncept subkulturnega festivala Kavč je v Slovenijo iz Argentine pripeljal lutkar, glasbenik in organizator festivala Plavajoči grad, Matija Solce. Umetnost naj ne bi ostajala ločena od ljudi, temveč naj bi vstopila v njihov vsakdan – in domače prostore. 130 dogodkov, za katere morate najprej kupiti vstopnico, da izveste lokacijo, se bo tako po vsej Sloveniji odvilo v zasebnih stanovanjih, od obiskovalcev in obiskovalk pa pričakujejo, da bodo s sabo prinesli copate in kakšen priboljšek za gostitelja ali gostiteljico. Koncept promovira tudi posebne prostore, kot so bolnišnice, uradi, manjši lokali, študentski domovi ali domovanja brezdomcev – zato se lahko namesto v stanovanju znajdete tudi pod mostom, zaporniški celici ali v predsedniški palači. Tudi letos bo na sporedu etno-fusion glasba, lutkovne predstave, izjemoma pa tudi plesne predstave, rock in jazz koncerti ter performansi. V Ljubljani Kavč poteka četrtič, prvič pa se seli tudi v druga slovenska mesta: v Maribor, ki je letošnje festivalsko dogajanje odprl, Celje, Novo Gorico, Loško dolino, Istro, Trst, Kamnik, na Ptuj in še kam.
S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)
Cankarjeva založba je ta teden predstavila nov sveženj knjižnih novosti slovenskih avtorjev. Pisateljica Manka Kremenšek Križman je 21 kratkih zgodb o odtujenih odnosih med starši in otroki, med zakonci, prijatelji in sodelavci, pa tudi o priseljencih in beguncih zbrala v knjigo z naslovom Tujci. Neli K. Filipič v mladinskem romanu Fronta prek petih skoraj že odraslih prijateljev iz različnih socialnih okolij prikazuje odnose v širši družbi. O odrinjenosti, ki preide v nasilje, pa pripoveduje protagonist romana Feuer Frei, katerega avtor je skrit za psevdonimom Gorazd Garvas. Četrta knjiga z naslovom Beseda je konj ne sodi na področje fikcije, še najbližje je esejistiki; njenega avtorja Branka Gradišnika smo tudi povabili pred mikrofon. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa se na samostojni razstavi predstavljajo tri članice – Nataša Grandovec, Natalija Juhart in Blažka Križan. Na skupinski razstavi članov društva, posvečeni 100-letnici organiziranega likovnega delovanja v Mariboru in širše, ki je bila na ogled od konca lanskega decembra do konca februarja letos, so umetnice prejele društveno nagrado za leto 2020. (Foto: Blažka Križan, Brez naslova, 2017)
Danes predstavljamo sveže dogajanje na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na katerem se za nagrade potegujejo tudi dokumentarni filmi. Včeraj smo si ogledali dokumentarna filma Iskre v času - svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna in Filmski obzornik 80 - Metka Meki režiserke Nike Autor. V ljubljanskem Kinodvoru se začenja mednarodni festival Kinotrip, v Mariboru pa že poteka Mednarodni festival računalniških umetnosti, na katerem se predstavlja zvočna umetnica Petra Kapš. Med glasbenimi dogodki opozarjamo na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bo na koncertu za abonma Kromatika nastopil z odličnim nemškim violončelistom Julianom Stecklom in koncert avtorske glasbe skladatelja in kitarista Žarka Živkovića. V ljubljanski Galeriji Photon pa odpirajo razstavo fotografij Romana Bezjaka z naslovom Arheologija nekega obdobja.
“Masovna hipnoza je stanje, v katero smo padli, in kar ne najdemo orodij, da bi mu ubežali,” so prepričani organizatorji šestega festivala Indigo. “Ne da bi se zavedali, drvimo v masovno hipnozo stanja otopelosti – ne da bi vedeli, kdo jo sproža,” opozarjajo Indigovci in obljubljajo iskanje novih rešitev. Dogodki se bodo vrstili vse do petka zvečer, na festivalu pa bosta med drugimi nastopila slovenski filozof Slavoj Žižek in grški ekonomist Yanis Varoufakis. Na odru Male drame bo nocoj zaživelo eno izmed klasičnih poljskih del – enodejanka Emigranta, ki jo je napisal poljski dramatik in satirik Slawomir Mrožek. Gre za zgodbo, ki prikazuje dan v življenju dveh zelo različnih emigrantov, igrata ju Marko Mandič in Nejc Cijan Garlatti. V oddaji tudi o 67. Tribuni Rostrum, ki se je včeraj začela v Beogradu. Gre za največji svetovni radijski forum, namenjen poslušanju, izmenjavi in presoji aktualnih posnetkov sodobne umetnostne glasbe.
Slovenski filmski festival se po lanski prirejeni različici, ki se je zaradi epidemije odvila v Ljubljani, vrača na obalo. Slavnostno odprtje bo v znamenju podelitve Badjurove nagrade za življenjsko delo Emiliji Soklič, inovatorki na področju filmskega zvoka, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi film Inventura režiserja Darka Sinka. V oddaji poročamo tudi o festivalu Prix Europa v Potsdamu, kamor je z nominiranima radijskima igrama Medeja ... bom postala in Glas šakala odpotovalo tudi Uredništvo igranega programa Radia Slovenija.
Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Vir fotografije: Danilo Milovanović
Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Foto: Danilo Milovanović
Misli filozofa in politika Antonia Gramscija, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovale italijansko intelektualno življenje, imajo še danes aktualno sporočilnost. Na primer o veščini, kako se otresti obračunavanja z nasprotnimi ideologijami in si raje prizadevati, da na intelektualnih temeljih gradimo vizijo boljšega sveta. Mlada avtorska ekipa pod vodstvom režiserja Juša Zidarja se je lotila Gramscijevih Pisem iz ječe in izbranih del. Ustvarili so predstavo, katere premiera bo v koprodukciji z gledališčem Glej nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Jutri zvečer pa bo v dvorani Union v Mariboru prvi koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Ta bo hkrati uvedel krajšo turnejo po Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s Celjskim domom iz Celja, Kulturnim domom Nova Gorica in Cankarjevim domom iz Ljubljane. Foto predstave Pisma iz ječe: Barbara Čeferin
Teden podeljevanja Nobelovih nagrad, ki se v petih kategorijah enkrat letno podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi, je danes v znamenju nagrade za literaturo. Prejel jo je tanzanijsko-britanski pisatelj, znan predvsem po svojih novelah in kratkih zgodbah, kjer se ukvarja s posledicami kolonializma in begunstva. Profesor na Univerzi v Kentu je nagrado prejel "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami", kot so zapisali v obrazložitvi. Slišite pa lahko tudi o nagradah Tantadruj in pestrem dogajanju na odrskih deskah. Foto: Abdulrazak Gurnah, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost (C) Profimedia / Awakening Photo Agency
Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger bodo prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V Muzeju novejše zgodovine Celje pa bodo predstavili knjigo Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije, Celjski večeri 1989–1993«. Gre za intervjuje, ki jih je avtor knjige v omenjenem obdobju opravil z najpomembnejšimi odločevalci v republikah, pozneje državah, na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Emmanuel Guibert, Peter Kuper, kolaž njunih del, vir: spletna stran festivala Tinta
Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Anette Krauss, ki bo v okviru festivala Mesto žensk razstavljala v ljubljanski galeriji Škuc. V Cankarjevem domu pa bo zvečer prikazan film Sanremo režiserja Miroslava Mandića o dveh starostnikih, ki se občasno srečujeta in skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Foto: Pesmi izgovorov sodelujočih pri Prikritem kurikulumu, 2013, 2021 (c) Mesto žensk
Eden najpomembnejših slovenskih ekspresionističnih slikarjev, fotograf, grafik in risar je svoj opus ustvarjal polnih šestdeset let. Čeprav je širše znan predvsem po svojih slikah, pa je bil tudi izjemen grafik. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled več kot 50 originalnih grafičnih listov, grafične plošče in škatlica, v kateri je Pilon shranjeval grafične pripomočke. Pilonova grafika je bila nazadnje bolj celostno predstavljena pred skoraj dvajsetimi leti, leta 2002 na umetnikovi prvi retrospektivni razstavi v Moderni galeriji. V oddaji se posvečamo tudi glasbi - včeraj se je v mariborski Minoritski cerkvi začel glasbeni festival Minoriti.
Dramsko besedilo enega najslavnejših ruskih pisateljev, Antona Pavloviča Čehova, bo zaživelo na odrskih deskah Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Janusa Kice, zgodba pa se plete okrog čudovitega naslovnega nasada, ki ga bo treba zaradi težkih gmotnih razmer družine prodati na dražbi. Češnjev vrt dramski liki razumejo različno in se s težavami tudi spopadajo drugače ali pa se sploh ne, kot to velja za plemkinjo Ranevsko, ki jo Nataša Tič Ralijan. Predstava je nastajala že pred časom, pozimi v času epidemije, ko niso vedeli, kdaj jo bodo lahko odigrali pred gledaci, in to je vplivalo tudi na razmišljanje ekipe – vrt se je tako izoblikoval tudi v metaforo gledališča. V Prešernovem gledališču Kranj pa bodo dnevi uprizorili črno farso Floriana Zellerja, Mama, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame. Opozarjamo pa tudi na festival Prevodni pranger, ki v ospredje postavlja delo in status prevajalcev in prevodoslovcev. Vir fotografije: MGL, Peter Giodani
Sinočnje poplave in močni nalivi so prizadeli več kulturnih institucij, v Ljubljani je med drugim zalilo depo Moderne galerije, ljubljansko Dramo in Slovensko mladinsko gledališče, vdori vode so poškodovali studie Radia Slovenija; ljubljanski gasilci število posredovanj primerjajo s stoletnim žledom leta 2014. Dogajanje spremljamo v naših informativnih oddajah, v oddaji Svet kulture pa napovedujemo premiero baleta Apollon musagete in operatorija Kralj Ojdip v ljubljanski Operi ter nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v sklopu koncertnega cikla Plečnik & a cappella.
V današnji oddaji vas torej najprej vabimo v Cankarjev dom, kjer bo svoj novi roman Dora in Minotaver predstavila priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić. Gre za veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju s slikarskim genijem Picassom doživela zlom. Predstavljamo tudi kulinarično razstavo z naslovom Ljubezen gre skozi želodec - kulinarika v arhivskih virih, ki je na ogled v Semiču. Na razstavi boste našli stare, na roko napisane recepte, kuharske knjige in napisne table pekov, spremlja pa jo tudi zgodba v stripu. Ljubitelji animiranega filma pa se lahko v naslednjih dneh na mariborskem festivalu StopTrik poučite o tehniki stop animacije.
V današnjem popoldanskem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej podali na odrske deske in predstavili najnovejšo predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega. Dramo Nekoč se bova temu smejala je po svoji knjižni uspešnici Ljubezenski roman prav za MGL napisala hrvaška pisateljica Ívana Sajko. Kot so zapisali v gledališču je avtorica v drami subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi. Povabili vas bomo tudi na razstavo kiparja in večmedijskega umetnika Tomaža Furlána, ki je na ogled v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki. Furlan v svoji umetniški praksi pogosto naslavlja kompleksen odnos človeka do lastnega okolja in do njegovih vsakodnevnih banalnosti.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina že od leta 2018 podeljujeta mednarodno literarno nagrado ob podpori Mestne občine Koper. Prvi jo je prejel Josip Osti, tokratni nagrajenec po izboru petčlanske komisije pa je nemški pesnik Jan Wagner. Minuli konec tedna je kolektiv Beton Limited izvedel 29-urni dogodek, ki so ga poimenovali predstavnina. Ta je sestavljena iz prostorske instalacije, ki je hkrati intervencija in sled umetniškega ustvarjanja, vztrajanja, mišljenja in delovanja kolektiva. Vokalna skupina Gallina nocoj v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja s celovečernim koncertom praznuje svoj deseti rojstni dan: s prepletom ustvarjalnega in poustvarjalnega ter s programom za širok krog poslušalcev. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.
Ta zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja, je pisatelj Drago Jančar povedal pred prvo vajo za predstavo To noč sem jo videl, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu. Uprizoritev, katere premiera bo nocoj V Slovenskem narodnem gledališču Maribor, je neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo, doda režiser Janez Pipan. Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije je velika mednarodna produkcija, pri kateri sodelujejo dunajski Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in Cankarjev dom Ljubljana. Na festivalu steirischer herbst (štajerska jesen) v Gradcu pa bo nocoj premiera predstave Vročina. V Slovenskem mladinskem gledališču so ob njej med drugim zapisali, da ''tema podnebne krize v živo zadeva vse nas, še zlasti pa je blizu mladim, ki jim bomo planet zapustili in ki se boleče zavedajo, da moramo ukrepati zdaj.'' Pogovarjali smo se z Žigo Divjakom. Nova sezona se jutri začne v ljubljanski Drami, ob dvajsetih bo na velikem odru premiera drame Požigalci. Prav tako jutri bo Beton Ltd. z 29-urnim dogodkom v trajanju sklenil svoj ''nemški cikel''. V Svetu kulture pa še o jutrišnjem zadnjem koncertu 14. Festivala Maribor v dvorani Union. Gostoval bo mednarodni orkester No Borders (Brez meja), ki ga vodi dirigent Premil Petrović. Foto: Peter Giodani, predstava To noč sem jo videl
V oddaji bomo predstavili najnovejšo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Norišnica d.o.o. Nastala je po besedilu britanskega dramatika Joe-a Ortona What the Butler saw, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja dodobra razburkalo javnost. Ustvarjalci, z režiserjem Vitom Tauferjem na čelu, so predstavo postavili v kontekst trenutnih družbenih razmer ter zanjo izbrali tudi nov, pomenljiv naslov. Nekaj besed bomo namenili še jutrišnjemu odprtju Cukrarne, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah ter 53. Linhartovemu srečanju v Postojni. Vabljeni k poslušanju.
Letošnje časopise so spet polnile novice o spopadih med Izraelci in Palestinci, ki se borijo za svojo zemljo. Zato so prav zemljo izbrali tudi za osrednjo temo letošnje Kulturne ambasade Palestine. Tridnevni niz dogodkov v Ljubljani z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori z gosti in kulinariko že desetič daje glas palestinski zgodbi. Iz puščavske pa še v našo gozdnato pokrajino: Akademski kipar Stane Jarm, ki je motorno žago vihtel, kot da bi slikal s čopičem, je v zgodnjih delih velik pomen namenjal obrazu kot izrazu notranjosti človeka. Zato tudi tak naslov razstave, ki jo bodo v Likovnem salonu Kočevje nocoj odprli ob 90. obletnici umetnikovega rojstva in 10. obletnici njegove smrti. Razstava je dopolnjena s portreti kiparja, ki jih je v fotografski objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter. Foto: razstava v galeriji Janeza Boljke, 10. Kulturna ambasada Palestine
Neveljaven email naslov