Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In razstava Kje nas najdete? Mlada ilustracija 2020
Marko Radmilovič, radijski kolumnist, ki na Valu 202 že več kot dve desetletji piše Zapise iz močvirja in je pred šestimi leti zanje prejel Ježkovo nagrado, poleg tega pa je avtor številnih radijskih in televizijskih dokumentarnih oddaj, se zdaj predstavlja še kot pisatelj. Pri založbi Beletrina je namreč izšel njegov romaneskni prvenec, kriminalka Kolesar. Več o knjigi v tokratnem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi razstavi mladih ilustratorjev in ilustratork.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
In razstava Kje nas najdete? Mlada ilustracija 2020
Marko Radmilovič, radijski kolumnist, ki na Valu 202 že več kot dve desetletji piše Zapise iz močvirja in je pred šestimi leti zanje prejel Ježkovo nagrado, poleg tega pa je avtor številnih radijskih in televizijskih dokumentarnih oddaj, se zdaj predstavlja še kot pisatelj. Pri založbi Beletrina je namreč izšel njegov romaneskni prvenec, kriminalka Kolesar. Več o knjigi v tokratnem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi razstavi mladih ilustratorjev in ilustratork.
Tokrat izpostavljamo razstavo, ki so jo v torek odprli v Kapitolskih muzejih v Rimu. Gre za razstavo staroveških mozaikov, ki so jih pred stoletjem našli na nekaterih od sedmih rimskih gričev. Mnogi od njih so zdaj prvič na ogled javnosti. Mednarodno uveljavljen tržaški geograf Milan Bufon je izdal monografijo, v kateri preučuje položaj Slovencev v Italiji v zadnjih sto letih. Upad slovenskega prebivalstva na Tržaškem je bil od leta 1910 do danes kar 58-odstoten. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa je vrsto let ustvarjala igralka Bogdana Bratuž, ki se je v 87 letu starosti pred kratkim poslovila. V oddaji tudi o razstavi Ko gesta postane dogodek, ki bo do 20. junija na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
»Ples je skrita govorica duše,« je o plesu dejala znamenita ameriška plesalka in koreografinja Martha Graham. Kaj pa se zgodi, ko epidemija prepreči, da bi se prek plesa izražali, se med plesom dotikali in negovali skupinsko plesno ustvarjalnost? Kot je v letošnji mednarodni plesni poslanici povedal nemški baletnik Friedmann Vogel, je treba vztrajati in počakati, da hudi časi minejo. Številni plesni učitelji so se zatekli k poučevanju na daljavo, kar pa je glede na naravo te umetnosti kar velik izziv. O tem danes ter o gledališčih in kinodvoranah, ki pa so se odprli v sosednji Italiji. To je spodbudilo tako zadovoljstvo, da so že zdaj projekcije in predstave razprodane. V Svetu kulture bomo napovedali še nocojšnji Arsov prenos 16. koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel izjemen slovenski organist Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju. Foto: Filippo Jorio, SNG Opera in balet Ljubljana
Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja, je ob razstavi zapisal umetnik Marko Jakše. Prvi del razstave z naslovom Na otoku Niga se osredotoča na Jakšetova novejša dela, tokrat, pa je mogoče v galeriji SLOART videti dela iz starejših obdobij umetnikovega ustvarjanja. V starem mestnem jedru Kranja pa je mogoče videti, kako se keramika povezuje z drugimi mediji, kot so grafika in reciklirani materiali. Na ogled je razstava sodobne kinetične keramike ?r kvadrat.
Manjša in neodvisna koncertna prizorišča ostajajo bodisi zaprta ali pa so pogoji, pod katerimi bi lahko delovala tako strogi, da si odprtja ne morejo privoščiti. Zato so se povezala in oblikovala mednarodno iniciativo koncertnih prizorišč Enlarge Europe, katere del je tudi ljubljanski KUD Channel Zero. V oddaji napovedujemo tudi gledališko predstavo Jubilej, ki bo po dolgem času izvedena živo na odru.
Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega, opozarja tudi sejem s kavča, ki je letos na spletu združil več kot 50 slovenskih založnikov. V oddaji pa se bomo vprašali tudi zakaj se je Goran Vojnović odločil ponovno pisati o Marku Đorđiću, čefurstvu in ljubljanskih Fužinah. Avtor Čefurjev raus - ene od redkih domačih knjig, ki so postale pravcati kulturni fenomen, namreč z romanom Đorđić se vrača nadaljuje zgodbo osrednjega lika te uspešnice. Foto: Pixabay
Jakopičeve nagrade, najpomembnejše nagrade na področju vizualne umetnosti v Slovenije, letos slavijo slikarstvo izrazitih barv – to izkazuje tudi razstava prejemnikov nagrad v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kjer so na ogled dela Franca Novinca in Milene Usenik, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo in Silvestra Plotajsa Sica, prejmnika Jakopičeve nagrade za opus v zadnjih letih. V oddaji pa tudi o liričnem projektu Petre Varl, ki v svojem domačem okolju obračunava s svojo dosedanjo umetniško prakso. Foto: Tomaž Šantl
La Doctora je bil nadimek slovenske raziskovalke življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju, doktorice Branislave Sušnik. Slovenski etnografski muzej se ji, po znanstvenem delu, zdaj posveča z razstavo. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo približali sklepnemu koncertu Slovenskih glasbenih dnevov 2021. Književnosti danes ne bomo obšli, temveč bomo o njej spregovorili v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Vabimo vas, da se nam pridružite.
To je naslov razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki je na ogled v galeriji Generali v Ljubljani. Slikarka z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Naravo pa opeva tudi razstava Stojana Graufa, ki je na ogled v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Naslovil jo je Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje. V oddaji predstavljamo tudi novo kratko radijsko igro z naslovom Prihod, ki je nastala po besedilu Vitomila Zupana.
V teh časih potrebujemo dobre novice, še posebej na področju kulture. Ta prihaja iz Italije, kjer si je založništvo opomoglo. Razlog za to je tudi v tem, da so Italijani med pandemijo uvrstili knjige med primarne dobrine, kot so zdravila in živila, zaradi česar so bile knjigarne odprte. Ključne pa so bile ponudbe elektronskih in zvočnih knjig ter razvoj dostavnih poti. V oddaji še o varovanju gozdov. V mariborskem razstavišču Kibela se z videom in instalacijo s to temo predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu. Foto: Engin Akyurt / Pixabay
Oddajo bomo začeli z nagrajencem prestižnega fotografskega natečaja World Press Photo, slovenskim dokumentarnim fotografom Cirilom Jazbecem. V Kategoriji Okolje je za serijo fotografij, posnetih v Severni Indiji, prejel drugo nagrado. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki je nastal v sklopu programske platforme Drama laboratorij ljubljanske Drame. Informans ali neformalni performans je sicer oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa so minuli petek odprli razstavo z naslovom Women about women – Ženske o ženskah. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Rise of women – Vzpon žensk, ki ga podpira Evropska unija, in je posvečena ženski v kulturi Zahodnega Balkana. Tudi o tem danes. In še o glasbi: v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije po pol leta znova zazvenel v polni zasedbi, nocoj ob 20-ih bomo lahko na Programu Ars v oddaji Petkov koncertni večer poslušali posnetek koncerta, ki ga bomo predstavili tudi v današnji oddaji. Foto: Peter Uhan
Kuratorka reče: »Pomagaj mi!« Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru? Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi, ki razmišlja prav o mediju razstave, o načinih nastanka umetniškega dela in o prostoru, v katerem gostuje – v ljubljansko Galerijo Škuc gremo danes. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so novo premiero pripravili kar za splet, ogledali si jo bomo lahko danes ob 18. uri. Predstava Rečí rečí najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Tia Čiček
V oddaji Svet kulture danes najprej o 35. Slovenskih glasbenih dnevih, ki bodo letos potekali na spletu. Dnevi, ki se jih je prijel naziv Praznik slovenske glasbe že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Predstavljamo tudi razstavo, ki je na ogled v galeriji P74 in predstavlja dela osrednjega hrvaškega konceptualnega umetnika Mladena Stilinovića.
Roman Figa Gorana Vojnovića, galerija človeških usod različnih generacij, bo zdaj zaživela še v zvočni obliki, kot zvočna knjiga. Ob tem se je na Prvem programu začelo predvajanje serije posamičnih poglavij iz zvočne knjige, temu romanu pa namenjamo tudi današnji literarni večer. V oddaji pa bomo predstavili tudi pesniško zbirko Iz jezika, ki ga ni Fabjana Hafnerja, pomembnega prevajalca slovenske literature v nemškem jeziku. Ta izkušnja odseva tudi v njegovi poeziji, ki poudarjeno razmišlja o jeziku. FOTO: RTV Slovenija
58. literarno nagrado Vstajenje za leto 2020 bo drevi prejel Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo. Kot piše v utemeljitvi, je Qualizza moralna avtoriteta beneških Slovencev, ki opogumlja svoje rojake in povzdigne glas, ko je treba braniti njihove pravice. V oddaji tudi o Kosovelovem domu Sežana – Kulturnem centra Krasa, ki so ga začeli graditi na današnji dan pred tremi desetletji.
»Kar je v pravljicah bratov Grimm nasilnega ali za naš čas nekako odveč, smo obrnili na humorno plat,« pove koreograf Siniša Bukinac, ki je Žabjega kralja in Rdečo kapico prelil v plesni predstavi. Uprizorjeni bosta na odru Gledališča Koper, prva bo na ogled že to nedeljo. Dramaturg Miha Trefalt si je ob njiju zastavil vprašanje: koliko povedati in koliko pokazati v predstavi, da otrok ne izgubi rdeče niti? Pogosta dilema umetnikov je, koliko podrobnosti in koliko sklepov ustvariti, ali obrnjeno, koliko njihove odsotnosti pustiti, da bi lahko gledalec, bralec, poslušalec še sam, s svojo domišljijo, umetniško delo dograjeval v zaokroženo celoto. Ta prostor dihanja nemalokrat ponudi tudi sodobna glasba – in danes se bomo posvetili koncu festivala sodobne glasbene ustvarjalnosti Forum nove glasbe v našem radijskem Studiu 26 z nastopom ansambla Neofonia. Foto: Jaka Varmuž, predstava Žabji kralj
Slovenska igralka, profesorica igre, dramatičarka in pesnica Saša Pavček je izdala novo, svojo drugo pesniško zbirko. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so umeščene vanjo, nastale v preteklem letu, v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke Zastali čas. Podrobneje o zbirki v oddaji Svet kulture, v kateri predstavljamo tudi novo spletno razstavo Dom in svet, ki so jo zasnovali v Umetnostni galeriji Maribor.
V duhu izročila slovenske kulinarike se je za dolenjsko mizo z Janezom Trdino znašel etnolog, dr. Janez Bogataj. Govorimo o novi monografiji, v kateri se je oprl na znamenite Trdinove zapise iz leta 1870 in pozneje. Na njihovi osnovi je pisal o prehranjevanju na Dolenjskem, dotaknil pa se je tudi dogajanja ob mizi. Knjigo, ki je izšla pri založbi Goga, je zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Pri Mariborski založbi Litera pa je pred kratkim izšel knjižni prvenec Aljaža Krivca, ki je v slovenskem literarnem prostoru navzoč predvsem kot književni kritik, leta 2016 je prejel Stritarjevo nagrado, a ob tem tudi prevaja in piše. Prva informacija, ki jo bralec dobi na platnici njegovega romana Sedmo nadstropje, je oznaka 'eksperimentalni roman'. Avtor se poigrava s filmskim žanrom, vpelje metafikcijo. Več pa razkrijemo v današnjem Svetu kulture. Foto: Aljaž Krivec (osebni arhiv)
Mesec april je obarvan z dnevi, ki so posvečeni knjigam. 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, smo praznovali mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa je Unescov svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novosti na knjižnih policah za mlade bralce, predstavili pa bomo tudi knjigo Brezobrazne, ki zgodbe iz podkožja pisateljice Aleksandre Jelušič Pika združuje s črno-belimi fotografijami Sandre Požun. Avtorici želita v tem prepletu razkrivati travme, bolečino in spomine, o katerih neradi razmišljamo ali govorimo. Foto: spletna stran zavoda Volosov hram
Danes je mednarodni dan knjig za otroke, saj se je 2. aprila 1805 rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Ob tej priložnosti švedski svet za umetnost vsako leto razglasi nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Več o nagrajencu in njegovem delu v oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi Škofjeloškemu pasijonu, ki letos praznuje 300-letnico. Več tudi o novem spletnem projektu Najraje bi se udrla v zemljo ter mednarodni kritiški platformi sodobnega lutkarstva. Vabimo vas k poslušanju! Boris Kobe, Škofjeloški pasijon, 1967, olje na platnu, hrani Slovenski gledališki inštitut Ljubljana. Foto: Dejan Habicht, vir: www.loski-muzej.si
Danes v oddaji predstavljamo tretji del spletnega projekta Čas za poezijo, ki ga pripravljajo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije.Ne glede na zaprtje muzej in galerij bomo v oddaji poročali o razstavah, ki si jih boste lahko ogledali, ko bodo razstavni prostori znova odprli svoja vrata. Danes tako o razstavi v nekdanjem skladišču soli v Kopru z naslovom Arhitektura, skulptura, spomin, ki odkriva umetnost spomenikov Jugoslavije, ki so nastali med letoma 1945 in 1991. In še o življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi zdravstvene krize, kot poroča Marij Čuk, pod težko preizkušnjo.
Neveljaven email naslov