Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričetek lebdeče sezone v SNG Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana letošnjo sezono, polno negotovosti – imenovano Lebdenje – začenja s premiero predstave Požigi, ki bi morala biti uprizorjena že spomladi. Uprizoritev po besedilu Wajdija Mouawada, libanonskega dramatika, igralca in režiserja, je režirala Nina Rajić Kranjac. Med motivi, ki jih ponuja dramsko besedilo, režiserka poudarja pogum za spremembe, katerega nosilec je dramski lik matere.
Začel se je tudi program že 21. Evropskih dni judovske kulture, ki ga pripravlja Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine, slovenski program pa koodinira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Obsega predavanja, razstave, filmske projekcije, koncerte, kolesarjenje in vodenje po mestu. Okoliščine, povezane z epidemijo, prinašajo novost – ne le v obliki upoštevanja preventivnih ukrepov na dogodkih, temveč v nedeljo tudi več ur mednarodnih vsebin na spletu.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Pričetek lebdeče sezone v SNG Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana letošnjo sezono, polno negotovosti – imenovano Lebdenje – začenja s premiero predstave Požigi, ki bi morala biti uprizorjena že spomladi. Uprizoritev po besedilu Wajdija Mouawada, libanonskega dramatika, igralca in režiserja, je režirala Nina Rajić Kranjac. Med motivi, ki jih ponuja dramsko besedilo, režiserka poudarja pogum za spremembe, katerega nosilec je dramski lik matere.
Začel se je tudi program že 21. Evropskih dni judovske kulture, ki ga pripravlja Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine, slovenski program pa koodinira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Obsega predavanja, razstave, filmske projekcije, koncerte, kolesarjenje in vodenje po mestu. Okoliščine, povezane z epidemijo, prinašajo novost – ne le v obliki upoštevanja preventivnih ukrepov na dogodkih, temveč v nedeljo tudi več ur mednarodnih vsebin na spletu.
Danes mineva 170 let od smrti enega največjih slovenskih kulturnikov, pesnika Franceta Prešerna. Njegovega življenja in dela se spominjajo po vsej državi, osrednja slovesnost je bila pred njegovo rojstno hišo v Vrbi, v Kranju poteka Prešernov smenj, na slovenskih trgih pa so točno opoldne odzvanjali Prešernovi verzi. V oddaji predstavljamo tudi nekatere druge aktualne kulturne dogodke.
Dan pred kulturnim praznikom se posvečamo slovenski literaturi, natančneje dvema novostma Cankarjeve založbe. Zbirka kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja tematizira človeška razmerja, Katja Perat pa v zbirki esejev z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda ZDA v neločljivi povezavi z ameriškim ter globalnim političnim in kulturnim dogajanjem. V oddaji med drugim še o tem, kako so Prešernov dan praznovali v Zagrebu, poročamo pa tudi o odkritju skulptur Damijana Kracine v praznih nišah na fasadi Narodne galerije v Ljubljani ter razstavi sodobnih slikarjev sakralne umetnosti v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
V oddaji o prenosu osebne knjižnice Janka Glazerja v mariborsko Univerzitetno knjižnico, o spominski razstavi Arheološka podoba v plakatih Matjaža Vipotnika v Posavskem muzeju Brežice, razstavi Emerika Bernarda v Bežigrajski galeriji 2 ter Škerjančevih nagradah, ki jih Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje najzaslužnejšim dijakom, profesorjem in sodelavcem šole. Vabljeni k poslušanju!
V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. Simfonični orkester RTV SLO s solistom violinistom Robertom Lakatošem bo nastopil pod taktirko Jamesa Tuggla, izvedel pa bo dela Žebreta, Šostakoviča in Beethovna. V oddaji predstavljamo tudi razstavo o umetniški samoorganizaciji in sodelovanju Skupni pomeni, ki jo bodo odprli v ljubljanskem Škucu.
V Unionski dvorani v Ljubljani bo nocoj gostoval argentinski tenorist José Cura. Svetovno znani operni interpret bo ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča izvedel operne arije. Predstavili bomo najnovejše izdaje otroške in mladinske literature ter razstavo o življenju v Krškem v 80. letih prejšnjega stoletja.
Zadnji Svet kulture v tem tednu bo zaznamovala naša soseda Italija, ki tokrat seže vse do Štajerske. V Ptujski mestni galeriji namreč na prvi letošnji postavitvi gostijo italijanska fotografa – Stefana in Elia Ciola. Oče in sin v dveh samostojnih razstavah prikazujeta lasten odnos do svetlobe, senc in različnih krajev. Temi primeren je tudi naslov razstave: Prisotnost svetlobe. Iz Trsta pa se nam bo oglasil naš komentator družbenega dogajanja, Marij Čuk, ki se sprašuje: ali je slovenska šola v Italiji še slovenska? Vabljeni v našo družbo. Fotografija (izrez): Elio Ciol
O čudenju nemirnega duha, ki odkriva pojavnosti sveta v Lutkovnem gledališču Maribor, o mediju slike danes, pa na razstavi slikarjev mlajše generacije v Moderni galeriji v Ljubljani.
Tokratni pregled kulture bomo začeli s predstavitvijo nove obsežne monografije o čebelah, ki jo je napisala Marija Stanonik. Čebela je imela v slovenski kulturi in gospodarstvu od nekdaj posebno mesto. Ob vseh njenih naravnih, gospodarskih in prehranskih funkcijah, jo lahko razumemo tudi kot svojevrstni sociološki in kulturni fenomen. Dvojna doktorica Marija Stanonik je skoraj desetletje zbirala in raziskovala obsežno gradivo o njenem pomenu in tako je nastala monografija z naslovom Čebela na cvetu in v svetu. Izšla je pri Slovenski matici in skupaj z bogatim naborom fotografij obsega skoraj 300 strani. V oddaji predstavljamo tudi razstavo angažiranega stripa Pod rdečo zvezdo, začenja pa se tudi festival glasbene kreativnosti MENT.
Kljub težkim dnevom za slovensko kulturo, se bomo v popoldanski oddaji Svet kulture podali na tri različna področja umetniškega ustvarjanja, kjer domača ustvarjalnost dokazuje svoj pomen. V galeriji Dessa je na ogled razstava Slovenska alpska arhitektura, na kateri je predstavljenih 30 presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije - med njimi so športni in turistični objekti, bivaki, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše. Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšla monografija o ljubljanskih družinah v 18. stoletju, ki prikazuje strukturo in poklice prebivalstva Ljubljane iz leta 1754. Vabimo vas tudi v Narodno galerijo na nocojšnji koncert cikla Sozvočje svetov, na katerem bo nastopila violistka Maja Rome.
Teme tokratne oddaje so razstava slikarja Valentina Omana v Galeriji Mestne občine Kranj, razstava glasbenih plakatov v ljubljanski galeriji DobraVaga ter zbirka zvočnih knjig Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ferdinand Neumueller
Napeti odnosi med partnerji bodo v sržu komedije Norčije v spalnicah, ki jo danes premierno postavljajo na oder Gledališča Koper. Ob »Norčijah« bomo v oddaji predstavili tudi svežo knjigo Svetlane Slapšak MIKRA THEATRIKA II: Antropološki eseji o gledališču in dramski teksti ter novi igrano-dokumentarni film Ivan in Karla, ki si ga boste lahko v nedeljo zvečer ogledali na TV SLO 1. Ob koncu vas bomo povabili še na dva zborovska koncerta. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji napovedujemo premiero komične opere Prodana nevesta v ljubljanski operi. Bedřich Smetana jo je komponiral tri leta in končal leta 1866. Libreto zanjo je napisal Karel Sabina, v ljubljanski operi pa jo bodo izvedli v slovenskem prevodu Nika Štritofa in režiji Čeha Jiřija Nekvasila. O tem, da je Prodana nevesta operni kanon tudi v slovenskem prostoru, priča podatek, da so jo v Ljubljani uprizorili kar 550-krat. Več o perspektivi tokratne uprizoritve v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo sprehodili tudi po razstavi Sadovi dolgoletne izkušnje fotografa Borisa Gaberščika v Bežigrajski galeriji 1 ter predstavili poudarke novega kulturno-turističnega vodnika Živa coprnija Pohorja in Istre: Izleti po poteh pripovednega izročila.
Danes smo se odpravili v Trst, kjer poteka jubilejni 30. filmski festival. V tekmovalnem programu so zavrteli režijski prvenec Mihe Mazzinija Izbrisana in slišali boste, kako je bil sprejet. Predstavili smo koncert Pihalnega orkestra Akademije za glasbo v Slovenski filharmoniji, ki ga bomo nocoj prenašali na programu Ars. Na fotografiji: Italijanska premiera filma Izbrisana, ki na naš spored prihaja februarja. Vir: twitter profil Mihe Mazzinija.
Torkova oddaja bo skoraj v celoti posvečena filmski umetnosti. Najprej se bomo odpravili v Trst na 30. tržaški filmski festival, na katerem se v tekmovalnem programu predstavlja tudi film Izbrisana scenarista in režiserja Mihe Mazzinija. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je danes objavila nominirance za 91. filmske nagrade oskar. V Črnomlju pa si boste lahko v naslednjih dneh ogledali finaliste Evropske filmske nagrade LUX za leto 2018. Prelistali bomo tudi novo knjižno delo Mareta Cestnika – roman z naslovom Matura.
V Vodnikovi domačiji v Šiški se predstavlja dvanajst slovenskih ilustratorjev v Italiji, medtem ko Špela Petrič v Galeriji kapelica predstavlja delo, ki odpira možnosti za razmisleke o prihodjem komuniciranju v bolj biocentričnem svetu, kot je današnji.
Za oddajo Svet kulture smo danes pripravili prispevek o festivalu Bobri, ki se začenja jutri, vesti in prispevek o dveh festivalskih gledaliških premierah in tretji v Mestnem gledališču ljubljanskem. Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015. O tem ter drugih vsebinah in oblikah, ki bodo zaznamovale današnji dan in konec tedna, pa v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju! Iz predstave Ariol, foto: Nejc Saje, vir: www.smg.si,
Tudi letos na današnji dan oživljamo idejo Roberta Filliouja, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila prav na ta dan pred natanko milijon leti. V oddaji boste slišali, kaj nocoj pripravlja 20 radijskih postaj z umetniškim značajem, med njimi tudi program Ars, ter kako lahko kultura spreminja življenja. Da ta fraza ni le floskula, so pokazali tudi pri Javni agenciji za knjigo s projektom Vključujemo in aktiviramo.
Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz nje se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množivco prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem. Foto: Bojan Velikonja
Vizualno umetnost, ki jo producirajo umetniki, povezani s Kočevjem, postavljajo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III – Kočevje med drugim podčrta različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Foto: Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič
Zgodovina Ljubljane je zapisana v monografiiji, ki povzema podobe preteklih naselitev, ljudstev na križišču časa in prostora, katerih potomci smo. Tudi fotograf Tihomir Pinter je v analogni fotografiji poskušal ujeti Duh mesta, kakor je naslov razstave, na kateri so poodbe pročelij starega dela mesta.
Neveljaven email naslov