Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji tudi o pomenu dokumentarnega filma in o novostih založbe ZRC
Posvetili se bomo zgodbi poljske Nobelove nagrajenke za književnost, Olge Tokarczuk, z naslovom Transfugij. Protagonist se vpraša: »Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?« Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo nedavno dobili v slovenščini; izšla je pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. V Svetu kulture še o dokumentarnem filmu – ta v tekmovalnem programu letošnjega Festivala slovenskega filma prevladuje, posvetili pa so mu tudi del strokovnega programa. Pa še o novostih založbe ZRC danes.
3619 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V oddaji tudi o pomenu dokumentarnega filma in o novostih založbe ZRC
Posvetili se bomo zgodbi poljske Nobelove nagrajenke za književnost, Olge Tokarczuk, z naslovom Transfugij. Protagonist se vpraša: »Čemu bi sklepali, da je prepad med človekom in svetom globlji in pomembnejši kot med dvema drugima vrstama bitij? Zakaj bi bil prepad med teboj in tem macesnom filozofsko resnejši kot med tem macesnom in na primer tistim detlom?« Zgodba Transfugij je del zbirke Bizarne zgodbe, ki smo jo nedavno dobili v slovenščini; izšla je pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. V Svetu kulture še o dokumentarnem filmu – ta v tekmovalnem programu letošnjega Festivala slovenskega filma prevladuje, posvetili pa so mu tudi del strokovnega programa. Pa še o novostih založbe ZRC danes.
Filmsko Sarajevo utripa vedno hitreje, saj se bliža podelitev nagrad najboljšim fimskim stvaritvam, zato nekateri že razmišljajo o zmagovalcih. Prireditelji festivala Radovljica se pripravljajo na sedmi večer in nastop skupine Les haulz et les bas, medtem ko bo akademskega kiparja Negovana Nemca mogoče znova spoznavati v Križevniški cerkvi v Ljubljani.
Rok Biček z dokumentarnim filmom Družina osvaja nagrade in priznanja na filmskih festivalih, tokrat je film spoznalo Sarajevsko občinstvo. V Novem mestu pa bodo za glasbeno vzdušje poskrbeli sodeljoči na glasbenih delavnicah in njihovi mentorji, saj se začenja letošnji festival Jazzinty.
Marko Pogačnik, nekdanji član skupine OHO, s svojim dolgoletnim projektom postavljanja geopunkturnih krogov v različnih državah Evrope, ZDA in Kanadi skuša vzpostaviti vnovično komunikacijo med človekom in zemljo, ki jo vidi kot noosfero, posebno obliko zavesti. Geopunkturni krogi so sestavljeni iz vklesanih znamenj, oblikovanih po načelu univerzalnega likovnega jezika; Pogačnik jih je poimenoval kar kozmogrami. Enega izmed njih bo ta mesec dobil tudi mariborski mestni park, v katerem bo Pogačnik v sodelovanju z mariborsko umetnostno galerijo in skupino izšolanih umetnic in umetnikov, ki ga spremljajo, ustvarjal do 16. avgusta. V nadaljevanju tudi o festivalu klasične glasbe Ursus pod vznožjem Kuma, na katerem bodo nastopili glasbeniki iz Japonske, Mehike, Rusije, Izraela, Hrvaške in Slovenije. Foto: Marko Pogačnik
V oddaji poročamo s filmskega prizorišča: v Ljubljani so nedavno začeli s snemanjem celovečernega filma Posledice režiserja in scenarista Darka Štanteta. Prvi celovečerni projekt filmskega društva Temporama pripoveduje o težavah ob prehodu iz mladosti v odraslost. Predstavljamo pa tudi likovno kolonijo, ki na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku gosti slovenske in tuje umetnike.
Cestna krožišča so pri nas v veliko mestih s (pre)prizadevnim urejanjem postala prostor stereotipne podobe kraja. Prav na sredini krožišč marsikatera krajevna skupnost namreč postavi kakšno skulpturo ali značilen lokalni simbol – ter tako opozarja na bistvene prvine lokalne identitete ali miselnosti, čeprav jih mimo vozeči morda sploh ne razumejo. Fotograf Jaka Babnik se s projektom, poimenovanim kar Top lokacija, pojava loteva kritično. Zastavil ga je tudi kot prispevek k razpravi o nastajanju estetskih vrednot, ki jih sooblikujemo z uporabo javnega prostora. Na 65. Festivalu Ljubljana pa prirejajo zadnjega izmed štirih koncertov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Ta bo nastopil pod taktirko ruskega violinista in dirigenta Dimitrija Sitkoveckega s solistom, flavtistom Borisom Bizjakom. Foto: Arhiv MGLC
V današnji oddaji napovedujemo razstavo tech x space, ki jo drevi odpirajo v ljubljanski galeriji Škuc. Kustosinja Tjaša Pogačar zastavlja vprašanje, kako sodobne digitalne tehnologije vplivajo na organizacijo urbanega prostora in nas same. Zaradi svoje kompleksnosti namreč te tehnologije in sistemi v veliki meri uhajajo naši percepciji.
V današnji oddaji knjigo Communitas: izvor in usoda skupnosti, v kateri filozof Roberto Esposito pojem communitas misli kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Skupnost pa je zaznamovala tudi festival Plavajoči grad, s katerega predstavljamo nekaj utrinkov.
Širok razpon glasbene dediščine, ki zmore očarati tudi najbolj zahtevno občinstvo, bo že jutri zazvenel na 35. Festivalu Radovljica. Na njem se bo zvrstilo deset mednarodnih koncertov, prvi bo posvečen Monteverdijevim madrigalom ob 450. obletnici skladateljevega rojstva. Poletje pa ponuja tudi čas za knjige. Si ga vzamemo več, kot čez leto? Kaj radi beremo? O tem v oddaji, ki bo ponudila tudi nekaj predlogov za poletno branje. Foto: arhiv Festivala Radovljica
Grajsko vzdušje, ki o preteklosti čez leto priča v tišini, bo v naslednjih dneh na Snežniku in v njegovi okolici oživelo s kopico glasbenih in vizualnih dogodkov z naslovom Floating Castle Festival – Plavajoči grad. S tujim in domačim kulturno-etnološkim izročilom bodo prireditelji namreč letos obudili že pozabljene grajske duhove. Omenimo še nastop Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, ki se bo nocoj v Križankah poklonil baročnemu mojstru Antoniu Vivaldiju, solistično pa se bo predstavila tudi sopranistka Nika Gorič. Foto: Miloš Toni
V švicarskem Locarnu se začenja že 70. filmski festival, na katerem se predstavlja tudi režiser Rok Biček, premierno, s celovečernim dokumentarcem Družina.
Trnfest je z leti sedel v srce Ljubljane in postal nepogrešljiv del avgustovskega dogajanja. Kulturni dogodki letošnjega festivala sledijo smernicam prejšnjih let, zato ohranjajo program za vse generacije.
Avtopoetika Mita Gegiča izhaja iz razmisleka o lovu, ki se nanaša na zgodovino človeka in teorije spolov, ne gre prezreti tudi intimnejših plati njegove umetnosti. Novo mesto pa je v znamenju fotografije...
V Mariboru načrtujejo oživitev nekdanje moške kaznilnice. Gre za stavbo, ki je bila nekdaj ena od najsodobnejših v tedanji Avstro-Ogrski in je danes kulturni spomenik, nato pa je izgubila svoj prvotni namen in je bila še do nedavnega v zelo slabem stanju. V okviru mednarodnega projekta URBACT – 2nd Chance, Druga priložnost, ki v evropskih mestih oživlja zapuščene in propadajoče stavbe, so študentje fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo predstavili predloge za njeno sanacijo in oživitev po načelih trajnostnega razvoja in povezanosti z mestom. Obiskali smo tudi Viteško dvorano Križank, v kateri je na ogled razstava del, nastalih na dvajseti ljubljanski likovni koloniji. Foto: Maribor24.si
V tokratni glasbeno obarvani oddaji najprej o koncertu mladinskega orkestra European Spirit of Youth Orchestra, ali Orkestra evropskega duha mladih, ki v Trstu začenja pot po Italiji, na kateri bo v okviru projekta Bobni miru nastopil enajstkrat. Gre za simfonični orkester, v katerem sodelujejo mladi od 12. do 20. leta iz različnih držav – od Italije in Avstrije do Slovenije, Hrvaške, Srbije, Poljske, Rusije in drugih. Mladinski orkester, ki si prizadeva povezati Evropejce in spodbuja sodelovanje v duhu ustvarjalnosti in optimizma, deluje že dvajset let. V nadaljevanju o 27. festivalu etnoglasbe Okarina in koncertu zasedbe Duo Bud iz Južne Koreje. Njihova glasba temelji na sozvočju bobna janggu in korejskih citer gayageum. Foto: Festival Okarina
Pred 130-imi leti je nastal esperanto, edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Esperanto se je hitro razširil. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z njim, v Ljubljani pa danes živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. V oddaji boste slišali pogovor z Marijo Zlatnar Moe, ki ji je esperanto eden izmed maternih jezikov, izvedeli pa boste tudi, kako lahek je za učenje. Izhodišče za oddajo je današnje srečanje slovenskih esperantistov v Ljubljani ob 130-letnici esperanta.
Ženski pevski zbor Carmen manet iz Kranja je zmagal na prvem zborovskem tekmovanju Evrovizijski zbor leta, ki je namenjeno ljubiteljskim zborom iz držav članic EBU. Tekmovanje je del mednarodnega tekmovanja Evropske zborovske igre, ki ga v sodelovanju z LIVE RIGA pripravlja nemški organizator Interkultur. V oddaji smo se pogovarjali z zborovodjem Primožem Kerštanjem. Vir fotografije: Iztok Zupan/RTV MMC
Poletno festivalsko dogajanje polni mestne ulice, Stara Ljubljana že sedemnajstič po vrsti gosti festival Dobimo se pred Škucem. Iz Ljubljane pa se danes selimo še na Štajersko, kjer bodo nocoj v Studiu Umetnostne galerije Maribor odprli fotografsko razstavo udeležencev delavnice uveljavljenega umetnika in fotografa Klavdija Slubana. Avtor fotografije je Simao Bessa.
Na Festivalu Ljubljana bo nocoj nastopil eden najvidnejših italijanskih komornih orkestrov, Solisti Aquilani, ki se jim bo kot pripovedovalec pridružil John Malkovich. Odpravljamo pa se tudi v Čedad na festival kulture Mittelfest. Vabljeni k poslušanju! Foto: BoBo
Tokrat o dveh razstavah: medtem ko Andrej Lamut v mariborski Fotogaleriji Stolp na ogled postavlja fotografije, umetnik Bojan Mijatović in kustosinja Iza Pevec razstavljata v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Več v oddaji – vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Detajl s slike Bojana Mijatovića, 2017.
Tokrat govorimo o projektu Razkrite roke, ki sodobno oblikovalsko tematiko plemeniti s socialno angažirano vsebino. Nadaljujemo tudi s predstavitvijo novosti Cankarjeve založbe – vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov