Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji tudi o premierah v SNG Drama Ljubljana in v ljubljanski Operi ter glasbenih ciklih Carpe Artem in Mladi virtuozi.
Oddajo začenjamo z glavno novico dneva, Kraljeva švedska akademija je danes ob 13h razglasila Nobelovega nagrajenca za literaturo za leto 2020. Nagrado prejme ameriška pesnica Louise Glück za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki, kot so še zapisali v utemeljitvi, s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen. Pri tem črpa iz mitov in klasičnih motivov, ki so pogosti v njenih delih. V oddaji napovedujemo tudi premiero predstave Moj mož po literarni predlogi makedonske pisateljice Rumene Bužarovske v SNG Drama Ljubljana, premierno uprizoritev dveh italijanskih oper v ljubljanski Operi, to sta Cavalleria rusticana Pietra Mascagnia in Glumači Ruggiera Leoncavala ter začetka dveh glasbenih ciklov: Carpe Artem v Mariboru in Mladi virtuozi v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V oddaji tudi o premierah v SNG Drama Ljubljana in v ljubljanski Operi ter glasbenih ciklih Carpe Artem in Mladi virtuozi.
Oddajo začenjamo z glavno novico dneva, Kraljeva švedska akademija je danes ob 13h razglasila Nobelovega nagrajenca za literaturo za leto 2020. Nagrado prejme ameriška pesnica Louise Glück za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki, kot so še zapisali v utemeljitvi, s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen. Pri tem črpa iz mitov in klasičnih motivov, ki so pogosti v njenih delih. V oddaji napovedujemo tudi premiero predstave Moj mož po literarni predlogi makedonske pisateljice Rumene Bužarovske v SNG Drama Ljubljana, premierno uprizoritev dveh italijanskih oper v ljubljanski Operi, to sta Cavalleria rusticana Pietra Mascagnia in Glumači Ruggiera Leoncavala ter začetka dveh glasbenih ciklov: Carpe Artem v Mariboru in Mladi virtuozi v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.
Ob razstavi študentov arhitekture v galeriji Banke Slovenija se bomo spraševali, kako bomo živeli v prihodnje, ter predstavili dogodka na spletu in FM radijskih valovih: 10. festival otroškega in mladinskega filma Enimation, ki so ga v Mariboru preselili na splet, in zvočno delo Sonična ontologija malomarnosti, ki bo danes dosegljivo na radijskih valovih v delu parka Tivoli, prihodnji teden pa še na programu Ars.
Feri Lainšček s svojim 30. romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine iz svojih najzgodnejših let in na plano zbeza tisti najgloblji spomin, ki se mu, kot pač vsem nam, podi po podzavesti. Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina. Pogledali bomo tudi v Picassov muzej v Parizu in odkrili manj znani področji ustvarjanja tega slovitega umetnika – poezijo in strip. Foto: Uredništvo dokumentarnega programa Televizije Slovenija
O tragedijah Auschwitza je napisanih veliko pisem, dnevnikov, knjig. Okoli osemdeset jih je prebral pesnik, pisatelj, prevajalec in scenarist Branko Šömen, ko je pripravljal svoj roman z naslovom Tišina za oči. O trpljenju in pogumu v Auschwitzu je vse izmišljeno – razen smrti, zapiše na začetku. V ospredju njegovega romana so taboriščniki, številni so Judje, pripadniki Sonderkommande, delovne enote, ki je delala v krematoriju. O njihovi usodi, tudi o njihovem uporu leta 1944, piše pisatelj stvarno, hkrati pa ne more skriti, da je tudi pesnik. V svetu kulture se bomo posvetili tudi novemu romanu Elif Shafak, ki je ob nobelovcu Orhanu Pamuku verjetno najbolj znana sodobna turška pisateljica. Od njenih enajstih romanov jih kar šest lahko beremo v slovenščini, nedavno je pri založbi Sanje izšel tudi prevod zadnjega 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Rdeča nit je življenjska zgodba prostitutke Leile, določa pa ga zanimiva struktura. Vabljeni v našo družbo. Na levi fotografiji Elif Shafak (foto Zeynel Abidin), na desni fotografiji Branko Šömen (foto Branka Šömen)
Med spremljanjem razpleta ameriških volitev se vrstijo razlage napetega dogajanja, družbenih in kulturnih posledic izrekanja in vedenja ameriškega ljudstva. Danes opoldne je svojo razlago za publikacijo Oxford Political Review povedal filozof Slavoj Žižek. Potem ko je ministrstvo za kulturo sporočilo, da želi izseliti nevladne organizacije z Metelkove 6, pa se vrstijo ugibanja, za kaj naj bi ministrstvo potrebovalo te prostore. Včeraj je na Odboru za kulturo v državnem zboru državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc prvič povedala, da se je že pred tem mandatom načrtovala prenova, ki bi na Metelkovi omogočila prostore prirodoslovnemu muzeju. To je potrdil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti in dodal, da bodo bodo skušali nevladnikom z njihovim sodelovanjem zagotoviti nadomestne prostore. To sta osrednji temi današnje oddaje.
V enajstminutnem animiranem filmu Maček Muri – tekma se na nogometnem igrišču spopadeta ekipi NK Mucki in Mačkoni, prvi z debelim vratarjem po imenu Čombe, drugi z novim kapetanom, prebrisanim Falotom, ki mu v borbi za zmago niso tuje niti najrazličnejše podle ukane. Gre seveda za animirano upodobitev dela legendarnega glasbenega projekta o Mačku Muriju in Muci Maci, ki si ga je kitarist in skladatelj Jerko Novak pred več kot tremi desetletji po besedilu Kajetana Koviča zamislil kot rokovski projekt, mačkam pa je glas posodila Neca Falk. Za film Maček Muri – tekma sta na letošnji podelitvi nagrad Društva slovenskega animiranega filma, ki je sicer potekala prek spleta, nagrado dobila Jernej Žmitek za režijo in Matic Perčič za animacijo. Strokovna komisija je zapisala še, da je med študijskimi animiranimi filmi letos veliko odličnih produkcij.
Malkovich, Malkovich, Malkovich – ali kako se hollywoodska igralska legenda John Malkovich prelevi v razvpite portrete: Alberta Einsteina, ki kaže jezik, Marilyn Monroe v maniri Warholovega Pop arta, Jacka Nicholsona v vlogi Jokerja in drugih. Malkovichev talent za radikalne preobrazbe je bil motiv fotografa Sandra Millerja, razstavo 61-ih fotografij, ki gostuje po svetu, pa so pred kratkim postavili v prostorih tržaškega pristanišča. V Svetu kulture tudi o knjižici Vodnik po starodavnem Dubrovniku, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi. Napisal jo je Ignacij Voje, profesor zgodovine in izjemni poznavalec Dubrovnika, mesta, ki ga je prvič obiskal že leta 1932 kot šestletni deček. Vabljeni v našo družbo. Foto: MagazzinodelleIdee
Personificirani predmet pripoveduje o svojem obstoju v nekem stanovanjskem bloku na Tolminskem – tak je kratek opis zgodbe Rada bi bila Vintage Ksenije Čuić Bratina. S to zgodbo se danes začenja teden, posvečen 29. natečaju za najboljšo kratko zgodbo, ki ga je Tretji program radia Slovenija razpisal letos spomladi. Poleg treh nagrajenih, so še štiri bile izbrane za odkup in vseh sedem lahko v tem tednu slišite na naših valovih, vsak dan v oddaji Literarni nokturno. Predstavljamo pa tudi nekaj knjižnih novosti za otroke in mladino. Foto: Pixabay
Danes se bomo odpravili v Rim – no, zgolj po radijskih valovih – tam so namreč odprli Kvadrienale sodobne umetnosti, na katerem se predstavlja več kot štirideset sodobnih in sočasnih italijanskih umetnikov. Gre za eno najpomembnejših vitrin sodobnega ustvarjanja pri zahodnih sosedih, o kateri nam bo več povedal naš dopisnik Janko Petrovec. In še v Barcelono bomo poklicali, kjer živi prevajalka iz katalonščine in pisateljica Simona Škrabec. Njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami je izšla pri založbi Beletrina. Zaznamujeta ga tematski sidrišči narave in potovanj; »Hitim na naslednje letalo. Potujem v vse te kraje, ampak nikoli ne pridem domov.« Četudi se morda ta citat trenutno zdi nepovezan z realnostjo, v kateri naše življenje krojijo omejitveni ukrepi, je pred pandemijo Covida-19 veliko ljudi živelo na poti. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Janko Petrovec, na fotografiji delo Stivalli Italia umetnice Cinzie Ruggeri
Poročali bomo s spletnega simpozija Nonument, kjer so govorili o spremembah spomenikov, stavb in javnih prostorov v času njihovega obstoja. Kljub omejitvi gibanja in prečenja mej se bomo – s pomočjo našega dunajskega sodelavca – odpravili v avstrijsko prestolnico, kjer so odprli pregledno razstavo z naslovom Državljani v senci [Shadow Citizens], ki je v celoti posvečena filmskemu režiserju Želimirju Žilniku. Slednji je nedavno prejel tudi slovensko državljanstvo. Foto: Gregor Podlogar
Ob današnjem Mednarodnem dnevu animiranega filma v Društvu slovenskega animiranega filma predstavljajo izbor slovenskih animiranih filmov preteklih dveh let. Program bo dostopen na spletu, več o njem pa v pogovoru z njegovo koordinatorko Sašo Bach. V oddaji se bomo posvetili tudi novi zbirki Borisa Kolarja z naslovom Trinajst, ki je izšla pri založbi Goga. Toliko je namreč zbranih zgodb, ki govorijo o prepletenosti človeka z naravo in okoljem. Opozarjajo na onesnaževanje in pretirano poseganje v naravo, pa vendar so daleč od neposredne angažiranosti. Boris Kolar nas tudi tokrat popelje v magičen svet, kot je to storil že pred dvanajstimi leti v romanu Iqball hotel, s katerim se je nato uvrstil med pet nominirancev za nagrado kresnik. Pa še o tem: ob dnevu RTV Prvi program Radia Slovenija pripravlja glasbeni večer v živo – v radijskih studiih 13 in 26 bodo ob 20. uri zazvenele skladbe z nove kompilacije Prva vrsta, v Svetu kulture pa pogovor z urednico Aljo Kramar.
Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos bo nagrado prejel Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.
V soboto se je kulturno dogajanje v Sloveniji še dodatno zaustavilo. Potem ko so svoja vrata zaprla gledališča in kinodvorane, so se čez konec tedna zaprle še številne knjižnice, galerije in muzeji; podobno kot spomladi so zato nekateri dogodki našli zatočišče v spletnih okoljih. Danes bomo preverili, kakšno je kulturno življenje v sosednji Avstriji, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi knjižni novosti, ki prihajata z mariborske založbe Obzorja. Pred kratkim sta vsak svojo knjigo predstavila zakonca Amalija Jelen Mikša in Franc Mikša, ona roman Skrivnosti z Otočic, on pa pravljico Čarovnica Martilda. Prva je posvečena življenju in temelji na raziskovanju pričevanj in virov, druga pa na krilih domišljije posredno obuja spomin na mrtvega brata. Foto: MMC / Reuters
Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.
Današnja oddaja je namenjena razstavam. Galerije so poleg muzejev in arhivov edine kulturne ustanove, ki jih lahko obiščete individualno v dneh, ko se javno kulturno življenje pri nas ustavlja. Predstavili bomo Arhitekturo sanj, razstavni projekt na treh ljubljanskih lokacijah, razstavo stolov Nike Zupanc ter likovne interpretacije, s katerimi se kitajsko-slovenska umetnica Huiqin Wang spominja odhoda Alme Karlin na osemletno potovanje po svetu. Foto: Z razstave Alma potuje okrog sveta naprej v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtorica: Huiqin Wang. Foto: Blaž Verbič.
Današnjo oddajo bomo posvetili fotografiji. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so v serijo razstav Prepih, katerih vodilo so sveže ideje, umestili novo delo Jake Babnika, ki tudi tokrat daje misliti o razmerju med fotografijo, fotografiranim objektom in njegovim kontekstom. V Časovni izravnavi v središče postavi zgodovino ter predmete in prostore, ki nosijo posebno simbolno vrednost. V galeriji Fotografija, prav tako v Ljubljani, pa Tajvanec Simon Chang na razstavi Pastirji in klavnica prikazuje kontroverzno deželo in življenje z vojno zaznamovanih Kurdov. V objektiv lovi osebne zgodbe, ki jih želi iztrgati stereotipom eksotičnega Daljnega vzhoda. Med drugim je fotografiral psihiatrično bolnišnico, kjer vojna še vedno doni v glavah od vseh pozabljenih ljudi, in njen simbolični dvojnik, prostor brezbrižnih krvavih zamahov – klavnico. Foto: MSUM+ (projekt Jake Babnika Časovna izravnava)
Rimsko kulturno jesen je nepričakovano popestrila razstava Lockdown Italia, ki je na ogled v muzejih na Kapitolskem griču. Razstava je poklon italijanskemu narodu, ki je v mesecih karantene pokazal veliko solidarnosti, dostojanstva in poguma, pravijo organizatorji razstave. Ta prinaša izbor fotografij, ki so jih tuji fotografi in reporterji posneli v najhujših epidemijskih mesecih pretekle pomladi. V oddaji pa tudi o zbirki Klasična Beletrina, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Do leta 2024 bo vsako leto izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in novel, večinoma v novem prevodu. Sveže izdani prvi letnik tako obsega Novele Čehova, Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta, Ozka vrata Andréja Gideja, Izpovedi bleferja Felixa Krulla Thomasa Manna in Cesarja Portugalije Selme Lagerlöf. Foto: MMC / Reuters
Na frankfurtskem knjižnem sejmu so konec tedna nastopila nekatera osrednja imena letošnjega virtualnega sejma. Edward Snowden in Slavoj Žižek sta predstavljala svoji novi knjigi, glavna gostja Margaret Atwood pa je nastopila v enournem intervjuju. V oddaji smo zbrali nekaj utrinkov iz teh pogovorov, Miha Kovač pa nam je povedal, zakaj so Skandinavci tudi med pandemijo prodali več knjig kot v enakem obdobju lani.
Zajezitveni ukrepi, ki – vsaj v rdečih regijah – zaustavljajo kulturno dogajanje v gledališčih in kinodvoranah, zaenkrat še niso zaprli vrat muzejev in galerij. Danes bomo tako povzeli dogajanje na 12. festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah, ki si ga zaenkrat še lahko ogledajo prebivalci Zasavske regije. V nadaljevanju se bomo pogovorili s prejemnico Aškerčeve nagrade za življenjsko delo, ki jo je danes podelilo Arhivsko društvo Slovenije - Marijo Hernja Masten. Svojo poklicno pot je začela leta 1971 v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bila zaposlena vse do upokojitve leta 2011. V utemeljitvi so zapisali, da Marija Hernja Masten svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki ga z veseljem opravlja tudi v pokoju. In ker je 16. oktober mednarodni dan slovarjev, se bomo v oddaji ustavili tudi pri tej temi. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Delavski dom Trbovlje
Ob sprejetju novih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom se obeta začasno zaprtje nekaterih kulturnih ustanov. V Ljubljani bodo danes še premierno uprizorili gledališko in plesno predstavo, vse morebitne odpovedi ponovitev pa bodo objavili na svojih spletnih straneh. Gledališko premiero pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Ta obraz britanske avtorice Polly Stenham na oder postavlja režiserka Tijana Zínajić. Novo plesno predstavo Odvečni v Centru kulture Španski borci uprizarja skupina En Knap Group. V Moderni galeriji v Ljubljani odpirajo razstavo, na kateri bodo na ogled dela poljskega povojnega modernista Andrzeja Wróblewskega. V ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor pa samo danes poteka festival Kinotrip, namenjen mladim od 15. leta dalje.
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je prav tako burno kot prejšnja leta, le da tokrat skoraj popolnoma virtualno. A tudi izkušeni direktor Jürgen Boos, ki je na čelu sejma že 15 let, je bil pred začetkom letošnje izvedbe negotov. Ali je sejem brez neformalnega druženja, osebnega srečevanja poslovnih partnerjev, možnosti, da živo poslušaš velike pisce, sploh še sejem? O tem smo z Boosom govorili dan pred odprtjem. Pogovarjali smo se tudi s profesorjem bibliotekarstva dr. Mihom Kovačem, ki v več kot 30-ih letih ni niti enkrat izpustil sejma v fizični obliki. Ob tem dodajmo še, da je Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot država nekaj posebnega s spletno stojnico, ki je virtualna – po njej se je mogoče sprehoditi in pregledati knjige izbranih slovenskih založnikov. V Svetu kulture še o kolektivni organizaciji Aipa, ki uveljavlja pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdio-vizualnih del. Danes je organizirala spletni simpozij, v ponedeljek pa tiskovno konferenco ob desetletnici delovanja. Vir grafike: JAK
Neveljaven email naslov