Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brane Mozetič dobitnik že druge Jenkove nagrade
Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos nagrado prejme Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Brane Mozetič dobitnik že druge Jenkove nagrade
Nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let Društvo slovenskih pisateljev podeljuje že od leta 1986, in sicer pesnikom in pesnicam, ki so oblikovali in še oblikujejo slovenski pesniški prostor. Letos nagrado prejme Brane Mozetič za svojo zbirko Sanje v drugem jeziku, ki je izšla leta 2018 pri založbi ŠKUC/Lambda; prejel jo je sicer tudi leta 2003 za zbirko Banalije. Žirija, ki so jo sestavljali Kaja Teržan, Veronika Dintinjana, Matevž Kos, Andrej Ilc in Varja Balžalorsky Antić, je med nominirance uvrstila še zbirke Jane Putrle Srdić, Maje Vidmar, Lucije Stupica in Uroša Zupana, o Sanjah v drugem jeziku pa je tedaj zapisala, da Mozetič v njih raziskovanje odnosa med osebnim in političnim prenaša na najintimnejše področje subjektovega sveta, v sanje; da bralec oz. bralka z veliko napetostjo spremlja nepredvidljivo logiko sanj, ki jo mora hočeš nočeš upoštevati tudi sanjajoči subjekt; in da je zbirka umetniško prepričljiva celota, ena Mozetičevih najboljših pesniških knjig.
Današnja oddaja prinaša dve aktualni kulturni temi. Zaključuje se 23. Festival dokumentarnega filma, znani so že nagrajenci. Glavno nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic je dobil dansko-francoski film z naslovom Punčka, ki govori o deklici, ujeti v telesu fantka. Režiral ga je Sebastien Lifshitz. Vabimo vas tudi k ogledu spletne premiere gledališke predstave Preblizu, ki tematizira večno temo odrskih desk - partnerski odnos. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. V njej nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, režiser in avtor besedila je Jaša Koceli.
Nocojšnji večer bosta na sporedu dramski premieri, pretresljivi pripovedi o človeških slabostih, s katerimi se lahko poistoveti vsak izmed nas. Na spletni platformi Mestnega gledališča ljubljanskega bo prva slovenska uprizoritev enega najprodornejših hrvaških dramatikov mlajše generacije Ivorja Martinića Le zaljubiti se ne smemo. Delo je pripoved o človeških slabostih, krhkosti odnosov in nemoči. O strahu pred življenjem in strahu pred spremembami. Kot uvod v veliki teden pa bo na prvem programu našega radia premiera radijske igre Veliki duhovnik Kajfa. Dramsko besedilo Ivana Mraka prikazuje Kajfovo spraševanje o lastnih načelih, etiki in ravnanju, ki jih je Jezus do temeljev zamajal.
Danes je 88. dan v letu. In ker ima klavir prav toliko tipk, so pred sedmimi leti na pobudo nemškega skladatelja Nilsa Frahma ta dan razglasili za svetovni dan klavirja. Letos se mu prvič pridružuje tudi Nova Gorica z dvema spletnima koncertoma. Samo na spletu so že nekaj časa tudi gledališke predstave – na portalu SiGledal od jeseni, ko so gledališča že drugič zaprla svoja vrata, poteka akcija z naslovom »Pismo mojemu igralcu«. Zapise, s katerimi se ljubitelji gledališča poklanjajo gledališkim ustvarjalcem, lahko zdaj berete tudi v knjižni izdaji, saj je izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu. Foto: Jaka Čurlič, vir: portal SiGledal
"To so za uprizoritvene umetnosti res težki časi in številni umetniki, tehniki in gledališki mojstri le s težavo ostajajo v poklicu, ki je že tako poln negotovosti. Morda pa so prav zaradi te vedno navzoče negotovosti sposobnejši to pandemijo preživeti s humorjem in pogumom. Njihova domišljija se je v teh novih okoliščinah že prelila v inovativne, zabavne in ganljive načine komunikacije, seveda v veliki meri po zaslugi spleta. Ljudje drug drugemu pripovedujejo zgodbe, vse odkar so na planetu. In lepa gledališka kultura bo živela, dokler bomo tu ostali." Tako je med drugim zapisala britanska igralka Helen Mirren, avtorice letošnje mednarodne poslanice ob Svetovnem dnevu gledališča, ki ga vsako leto obeležujemo 27. marca. Tudi v današnji oddaji vas vabimo k vsebinam in oblikam življenja na odru. Te v časih, ki jih živimo, h gledalcu prihajajo po pretočnih spletnih kanalih. Posvetili se bomo premierama, ki ju pripravljajo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in SNG Drami Maribor. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače, SNG Drama Maribor, foto: Peter Giodani
Na Festivalu dokumentarnega filma, ki je sklop Posvečeno namenil letošnjemu dobitniku Prešernovega sklada, Matjažu Ivanišinu, si bomo lahko ogledali tudi njegov dokumentarec Karpopotnik. Na vojvodinske poti filmarja Karpa Godine, ki je nekoč posnel danes le v fragmentih ohranjen film ceste Imam eno hišo, se je Ivanišin podal štirideset let pozneje ter sestavljal in si predstavljal njegovo potovanje. V Karpopotniku nekoč mladi ljudje zdaj kot starci pripovedujejo o življenju od prvega filma naprej. In še o glasbi danes, nocoj nas tudi na valove programa Ars vabi neposredni prenos četrtega večera cikla Filharmonični klasični koncerti. Nekoliko okrnjena zasedba Orkestra Slovenske filharmonije bo skupaj z enim vidnejših violinistov svoje generacije, Gordanom Nikolićem postregla z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta. Foto: Slovenski filmski center
V oddaji bomo danes spregovorili o 23. Festivalu dokumentarnega filma. Kot smo zadnje čase pri festivalih že vajeni, bo potekal prek spleta, skupno pa bo ponudil dvajset celovečercev in štiri kratke filme. Izvedeli boste tudi več o fotografski razstavi Francija Viranta z naslovom Počitnice v Rimu, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma. Izbor fotografij odseva en teden bivanja v italijanski metropoli.
Kako mesto kot stičišče različnih usod, vrednot, ekonomskih interesov povezati v usklajeno celoto pod skupnim imenovalcem slogovno dovršenega urbanizma? In kaj nas o tem uči zgodovina? Na primeru naselbin v Furlanski nižini, ob meji Slovenije z Italijo, odgovore išče dokumentarni film Idealna mesta Amirja Muratovića. In še med knjige: pri Cankarjevi založbi je v zadnjem času izšlo osem novih knjig v zbirkah Moderni klasiki, Najst, Vilenica in Bralna znamenja ter izvirni leposlovni deli Fabjana Hafnerja in Anje Mugerli. Zbirka Moderni klasiki obstaja že dvajset let in je slovensko prevodno književnost obogatila s številnimi naslovi temeljnih del sodobne književnosti. Med njimi sta tudi romana Speči spomini Patricka Modianoja in Dobri možje Arnona Grunberga. Na fotografiji načrt Palmanove, vir Televizija Slovenija
Še vedno verjamem v dedka Mraza je nekoliko humorni naslov razstave, s katero se fotograf Robert Marin predstavlja v Galeriji Ravne. Z barvnimi fotografijami v tako imenovani snapshot estetiki lovi obrobne dogodke in pojave urbanega življenja. V oddaji pa se bomo ozrli tudi proti Dolenjski in napovedali odmevnejše poudarke prihodnjega programa Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Foto: Galerija Ravne
Tržaški literat Miroslav Košuta je 11. marca slavil 85. rojstni dan, ob tej priložnosti pa je izšla njegova nova pesniška zbirka z naslovom Božaj veter. Pred svetovnim dnevom poezije, ki bo v nedeljo, 21. marca, se bomo v oddaji sprehodili med pesmimi jubilanta. Napovedali pa bomo tudi koncert Igraj kolce Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ki je namenjen najmlajšim poslušalcem. Foto: MMC
Danes v oddaji predstavljamo projekt Jesenice, ki ga soustvarjajo umetniki treh generacij, naš veliki klasični fotograf Tihomir Pinter, mladi konceptualni, provokativni umetnik in fotograf Tadej Vaukman in Roman Uranjek, eden izmed ustanovnih članov umetniškega kolektiva Irwin. Razstava je na ogled v galeriji Fotografija v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so nedavno izdali nov katalog zbirke del Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike. V galeriji hranijo 330 umetnikovih del, nekaj jih postavljajo na ogled tudi v novi postavitvi.
V tokratni oddaji predstavljamo nov roman Mirane Likar z naslovom Pripovedovalec, ki je nedavno izšel pri založbi GOGA. Izvedeli boste tudi več o novi razstavi v Novem mestu. Video projekcija umetnice Maruše Meglič z naslovom Privlačna sila bo na ogled na pročelju tamkajšnje knjižnice.
Dobrih 40 let je od nastanka avantgardne slovenske umetniške skupine Laibach, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu, celo v Južni in Severni Koreji, in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je 1. junija 1980 vse začelo, v Trbovljah, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade – postavili so jo v Zasavskem muzeju Trbovlje. V današnji oddaji tudi o knjigi Človeško telo od pradavnine do današnjih dni, v kateri Vybar Cregan-Reid izpostavi, da naše telo ni zgolj proizvod milijonov let evolucije, temveč tudi kulture. Foto razstave Laibach 4 dekade: Zasavski muzej Trbovlje
V oddaji Svet kulture bomo danes prelistali novo pesniško zbirko avstrijske pesnice slovenskega porekla Cvetke Lipuš. Naslovila jo je Odhajanje za začetnike, izšla pa je pri založbi Beletrina. Odpravili se bomo tudi v večno mesto in preverili, katere razstave si je te dni možno ogledati v italijanski prestolnici. Na svetovni dan poezije, 21. marca, pa bodo v Trstu prvič podelili nagrado Umberta Sabe, v spomin na velikega tržaškega pesnika.
Za roman Figa, ki ga letos berejo maturanti, je Goran Vojnović pred štirimi leti prejel že tretjega kresnika. Žirija je takrat zapisala, da v Figi prefinjeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja, od odgovornosti, svobode, do človekove zmožnosti bližine, hkrati pa je Vojnoviću uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke. Figa bo zdaj doživela tudi gledališko adaptacijo, in sicer na velikem odru ljubljanske Drame. Ob predstavi Figa pa se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi premiere komične opere Hči polka v Mariboru in vas povabili k spremljanju tretjega koncerta cikla VIP Slovenske filharmonije z glasbo Bacha in Schütza. Koncert bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
V Narodni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo del baročnega slikarskega mojstra Fortunata Berganta, ki velja za izrazito slovenskega slikarja. Med novostmi bosta na ogled obe rimski risbi, za kateri je Fortunat Bergant dobil nagrado in portret ljubljanskega trgovca iz Budimpešte, katerega avtorstvo so pred kratkim pripisali našemu slikarju. Prvič bo prikazan tudi potret patra Gabriela Schwizna in dolga desetletja izgubljeni in leta 2016 najdeni sliki Ptičar in Prestar, ki sodita med najpomembnejša dela slovenskega baroka. V oddaji predstavljamo še novo premiero, ki jo nocoj uprizarjajo v Gledališču Koper, komedijo Birokrati, ki jo je spisal Jure Karas, režiral pa Jaka Ivanc. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo neposredni prenos koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel Godalni trio Maribor, spomnili pa bomo tudi na 85. rojstni dan pesnika, dramatika in prevajalca Miroslava Košute in stoto obletnico rojstva argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle.
V oddaji bomo na dan mučenikov prelistali dve knjigi moških avtorjev. Dr. Mihael Glavan, raziskovalec starejše slovenske književnosti, je napisal knjigo z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico. Dolgoletni novinar Dela in Večera, Dejan Púšenjak pa je izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Retrovizor, ki razkriva zakulisje slovenske medijske krajine.
Služenje vojaškega roka v nekdanji skupni državi je pomenilo podreditev strogemu režimu, hkrati pa so se tkala nova prijateljstva. Pisatelj Jani Virk v svojem desetem romanu Jaka in Vane pripoveduje o dveh, ki sta ostala še dolgo po vojski nerazdružljiva. Podnaslov Zgodba iz osemdesetih takoj umesti dogajanje v desetletje, ko je Jugoslavija začela razpadati, a je bil pridih svobodnosti toliko večji in se je kljub vse večji negotovosti napovedovala svetla prihodnost. Kot doda pisatelj, je to po svoje tudi roman o anarhističnem genu, ki ga človek za svoje preživetje vedno nekaj potrebuje. Naši rojaki so se borili tudi za svoj prostor pod tržaškim soncem. In ko je lani ob stoletnici požiga Narodnega doma že kazalo, da bo ta končno spet naš, se zdaj roki vrnitve nepremičnine v last Slovencem, kljub obljubi italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podaljšujejo v nedogled, opozori Marij Čuk. Foto: Mike Crawford
8. marec je dan, ko se spomnimo, da so ženske pravice izbojevane in da ta boj še ni končan. Da je epidemija še poglobila oziroma izpostavila obstoječe neenakosti, je prepričana tudi kustosinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so danes odprli spletno razstavo Biti ženska v času korone. Kaj vdova sploh sme, kaj ji je dovoljeno misliti in početi pa je vprašanje v ospredju knjige Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak, presunljive izpovedi o vdovstvu in antropološkem pogledu v vdovstvo žensk, ki jo prav tako predstavljamo v današnji oddaji. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Osebne zgodbe soustvarjalcev predstave so izhodišče avtorskega projekta Črna koža, bele maske. Kako so temnopolti sprejeti v naši družbi in kako se spopadajo z rasističnimi izjavami, sta le dve od vprašanj, na katera bodo skozi gledališki jezik odgovarjali ustvarjalci predstave, ki jo režirata Maša Kagao Knez in Ivana Djilas. Drugo poglavje današnje oddaje pa posvečamo književnosti, in sicer antologiji najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše, pod katero se podpisuje literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljeni k poslušanju! Foto: APT
V današnji oddaji bomo podrobneje spoznali risoroman ameriškega ilustratorja Petra Kuperja, ki ga je navdihnil pustolovski roman Srce teme Josepha Conrada. Izvedeli boste več o povsem novem slovenskem feminističnem filmskem festivalu, povabili pa vas bomo tudi na nocojšnji koncert iz cikla SMS - Same mogočne skladbe Orkestra slovenske filharmonije.
Neveljaven email naslov