Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Piranu razstava festivala Maravee, v Trstu kmalu poletni festival
Maravee, kot se imenuje čezmejni umetniški festival, pomeni v furlanščini čudenje. Vsako leto se odvije na več lokacijah pri nas in v Italiji, tokrat je rdeča nit povezava telesa in obleke kot sredstva izpostavljanja ali prikrivanja naše identitete. V Piranski Mestni galeriji si do konca junija lahko ogledamo zadnjo v nizu razstav festivala. V Svetu kulture bomo danes ostali ob morju in napovedali še poletni festival v Trstu, ki bo po enoletnem premoru spet zaživel. V okolju gradu svetega Justa se bo zvrstilo 90 prireditev, slišalo pa se bo tudi slovensko besedo.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V Piranu razstava festivala Maravee, v Trstu kmalu poletni festival
Maravee, kot se imenuje čezmejni umetniški festival, pomeni v furlanščini čudenje. Vsako leto se odvije na več lokacijah pri nas in v Italiji, tokrat je rdeča nit povezava telesa in obleke kot sredstva izpostavljanja ali prikrivanja naše identitete. V Piranski Mestni galeriji si do konca junija lahko ogledamo zadnjo v nizu razstav festivala. V Svetu kulture bomo danes ostali ob morju in napovedali še poletni festival v Trstu, ki bo po enoletnem premoru spet zaživel. V okolju gradu svetega Justa se bo zvrstilo 90 prireditev, slišalo pa se bo tudi slovensko besedo.
»Esejisti in esejistke so kot nekakšne ogrožene živali, saj lahko svoje bisere zaupajo le predanim in zavzetim bralcem,« so o letošnji usmeritvi festivala Prepišna Literatura zapisali pri založbi LUD Literatura. Festival bo letos seveda v spletni obliki, na youtube kanalu založbe bo na ogled več dogodkov, ki so povezani z esejistiko. V oddaji pa bomo prelistali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce. Foto: Pixabay
Koreografinja in plesalka Leja Jurišić ter pesnik, umetnostni zgodovinar in esejist Miklavž Komelj v teh dneh predstavljata prvi skupni projekt z naslovom Ni mogoče čakati zaman. Ni mogoče čakati zaman je tripartitno delo, sestavljeno iz dramske pesnitve, knjige slik in predstave. Ker pri oblikovanju končnega umetniškega dela nista želela sprejemati kompromisov, sta ustvarjala avtonomno. Danes bo v sodelovanju gledališča Glej in Pekinpaha tako premiera predstave Leje Jurišić, pri založbi Pekinpah pa sta izšli tudi knjiga slik in statični misterij Miklavža Komelja. S projektom Jurišić zaokrožuje trilogijo duetov: sodelovala je že z Markom Mandićem (Skupaj, 2018) in Milkom Lazarjem (De facto, 2019).
3. december je že tradicionalno kulturno pester ali bolje vesel in prešeren. Na Ta veseli dan kulture namreč obeležujemo rojstvo Franceta Prešerna, ki se je 3. decembra leta 1800 rodil v Vrbi, torej pred točno 220 leti. Naša pozornost bo danes usmerjena prav na Prešerna in prevod njegovih pesmi v italijanščino, ki je delo Mirana Košute. Nekaj minut pa bomo namenili tudi dogajanju, ki so ga za ta neuradni kulturni praznik pripravile različne ustanove po Sloveniji. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Po dveh letih priprav sta se umetnika Mark Požlep in Francoz Maxim Berthou s šestmetrskim parnikom odpravila na poldrugi mesec dolgo dogodivščino po reki Misisipi v želji, da bi raziskala sodobna ameriško družbo v najbolj tipičnem, skoraj mitološkem okolju Združenih držav. Pogled v njun konceptualni, raziskovalno umetniški projekt Southwind (južni veter) ponuja posebna spletna razstava ljubljanske Galerije Gallery. V Kulturnem domu v Gorici, ki deluje že 39 let, pa so ta jubilej proslavili z odprtjem razstave uveljavljenega likovnega mojstra Klavdija Palčiča. Hkrati je bil to tudi poklon tržaškemu umetniku ob njegovem 80-tem rojstnem dnevu. Vabljeni v našo družbo. Foto: posnetek zaslona spletne razstave Southwind E1, Galerija Gallery (https://www.galerijagallery.com/spletna-razstava/southwind-e01)
Francoski pisatelj David Diop je prejemnik Goncourtove nagrade Slovenije 2019 po izboru slovenskih študentov francoščine. Avtorja, čigar roman Več kot brat lahko v prevodu Janine Kos beremo tudi v slovenščini, smo imeli priložnost pobliže spoznati na e-slovenskem knjižnem sejmu, pozornost pa mu namenjamo tudi v današnji oddaji. V tej se bomo dotaknili tudi druge knjige spominov tržaškega pesnika Miroslava Košute. Naslov Na zmajevih krilih je avtor podnaslovil z »ljubljanski mozaik«, kajti spomini so od začetka do konca namenjeni njegovim ljubljanskim letom. Ob literaturi se bomo posvetili tudi glasbi. Napovedali bomo današnji spletni koncert, ki je nastal v koprodukciji Foruma nove glasbe s Slowindom. Spomnimo, ko je festival Slowind pred dvema letoma zaradi umika Ministrstva za kulturo iz financiranja po dvajsetih letih naznanil konec svojih jesenskih festivalov, je nastala pobuda za nadaljevanje te pomembne dediščine. Tako je letos nastal Forum nove glasbe, ki bo svojo pot v pomenljivi koprodukciji s Slowindom začel prav z današnjim koncertom v Slovenski filharmoniji.
Satira o pobegli kravi je med priporočili letošnjega programa festivala animiranega filma Animateka. Ta se bo seveda odvijal na spletu, a do 9. decembra kljub temu na ogled ponuja sedem celovečercev in kar 225 kratkih animiranih filmov. Nocoj pa bo na spletni strani Kina Šiška premierno na ogled tudi film Y?, ki dokumentira nenavadno pot v ZDA. Štirje avtorji projekta so se namreč tja odpravili z avtomobilom yugo, da bi tako razmišljali o simbolih, mitih, dejstvih in spominih, ki se še danes vežejo na ta avtomobil. Foto: Projekt Y?
Španija bo častna gostja na Slovenskem knjižnem sejmu prihodnje leto, zato more Pogled na Španijo, kot so naslovili pogovor o španskem založništvu na letošnjem, odpreti možnosti za razmislek o sodelovanju naših založnikov in avtorjev s tem velikanskim knjižnim trgom. V današnji oddaji tudi o jutrišnji premieri v SNG Nova Gorica. Neposredni spletni prenos predstave Janko in Metka bo to, pravljice, ki jo lahko razumemo kot metaforo človeškega odraščanja. Tokratno izvedbo je režiral Andrej Jus, posebnost pa je, da niso uporabili nobenih besed, tako izstopijo kostumi, scenografija, glasba, igralski gib. V Svetu kulture še o nocojšnjem koncertu v Slovenski filharmoniji z naslovom Veličastno in mogočno, izvrstno in čudovito 2 iz cikla Drugi val filharmoničnih spletnih koncertov, ki ga bo moč spremljati v neposrednem prenosu. Celoten koncert je posvečen ustvarjanju Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sliki: izrez grafike 36. Slovenskega knjižnega sejma
Pisalo se je leto 1968 ... svet se je dvignil na noge in pisal zgodovino. Tudi pri nas. O zgodbah ljubljanskega študentskega gibanja med letoma 1964 in 1974 lahko beremo v zborniku z naslovom 1968: čas upora, upanja in domišljije, ki je izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavili bomo tudi prevod cikla romanov Patrick Melrose. Britanski pisatelj in novinar Edward St Aubyn ga je napisal na podlagi svojih življenjskih izkušenj, ob odraščanju ob hudih otroških travmah, ki so jih povzročile spolne zlorabe in uživanje drog. Njegovo delo je doživelo televizijsko priredbo in bilo nominirano za Bookerjevo in Guardianovo nagrado. Romaneskni lik Patricka Melrosa pa je neki novinar časnika Guardian označil za »Hamleta na heroinu«.
Pesnik in dramatik Ivo Svetina je v svojih delih pogosto črpal iz izročila starodavnih kultur – od Babilona in antične Grčije do stare arabske in perzijske kulture, tibetanskega budizma in še česa. S poetičnim romanom Malabar, ki je nedavno izšel pri založbi Miš, se je podal v jugozahodno Indijo, pri tem je, kot navaja že v uvodu, za izhodišče vzel potopis portugalskega pomorščaka Duarteja Barbose izpred petih stoletij in ga zgnetel v skupno pripoved z notranje razbolelim individuumom 21. stoletja, ki ga nenehno mučijo vprašanja o ljubezni, praznini, smislu in ustvarjanju. V Svetu kulture pa tudi o navzočnosti slovenskih založb v Italiji na letošnjem spletnem knjižnem sejmu in njihovem spopadanju s spremenjenimi pravili igre, ki jih narekuje pandemija covida-19. Vir foto: Bobo
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
Tokrat o nagrajencih 31. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala in o prihodnosti spletnih filmskih festivalov s programskim direktorjem Liffa Simonom Popkom. Danes se – prav tako na spletu – začenja Slovenski knjižni sejem; otvoritveni nagovor ima pesnik Niko Grafenauer, ki bo na sejmu praznoval 80. rojstni dan.
Zajezitveni ukrepi dodobra krojijo izvedbeno plat kulturnih dogodkov. Alternativa, h kateri se večina kulturnih ustanov in društev zateka, je splet, ki ponuja možnost vzdrževanja stika z občinstvom. Tega si med številnimi akterji želita tudi letošnji CoFestival, ki se je začel dopoldne, in Slovenska filharmonija. Program prvega dela CoFestivala, ki torej poteka spletno, bomo podrobneje predstavili v pogovoru z eno od članic kuratorske ekipe Dragano Alfirević, napovedali pa bomo tudi koncerta Cyber abonmaja Slovenske filharmonije. Ta prinaša videoprenose in neposredne radijske prenose koncertov komornih sestavov. Foto: Kino Šiška (detajl)
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
Danes v oddaji predstavljamo knjigo italijanskega pisatelja Giovannija Dozzinija, ki v svojem romanu Spredaj je hodil Baboucar prikazuje vsakdanjik mladih afriških prosilcev za azil v italijanski pokrajini Perugia. V Narodni in univerzitetni knjižici so kot prvi v Sloveniji, že v času prvega vala okužb s koronavirusom, začeli s postopki za nakup sterilizatorja knjižničnega gradiva. Dve taki napravi sta zdaj brezplačno na voljo vsem uporabnikom NUK-ovih storitev. In še pogled k sosedom: Milano je v središču italijanske javnosti ne samo zaradi kovida, temveč tudi zaradi razstave, ki naj bi jo za množičen ogled odprli v kraljevi palači 3. decembra. Gre za razstavo o ruskih umetnicah.
V Svetu kulture lahko danes prisluhnete pogovoru z Brino Svit o njeni zbirki Nove definicije ljubezni, s katero se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb. Zbirka je galerija človeških usod, lahko moških, lahko ženskih, ki se srečajo s tako ali drugačno ljubeznijo. V oddaji bomo odprli še filmsko temo: obisk Kina pomeni posebno zvočno, vizualno in prostorsko izkušnjo, to je njegova prednost pred ogledom na spletu. So pa spletne platforme kljub vsemu pomembne za vzdrževanje in krepitev odnosa med kinematografi in občinstvom, ko so dvorane zaprte. 31. ljubljanski mednarodni filmski festival v letošnji spletni obliki poteka ne le v prestolnici in v sodelujočih mestih, temveč seže povsod po Sloveniji in ponuja tudi raznolik spremljevalni program. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji Brina Svit, foto: Francesca Mantovani
Danes bomo povedali, kdo so letošnji nominiranci za najboljši literarni prvenec 36. Slovenskega knjižnega sejma in nato nadaljevali v knjižnem duhu. Novost Evalda Flisarja Moje kraljestvo umira žanrsko prepleta prvine izpovedi, detektivke in fiktivnega življenjepisa, v ospredje pa postavi pisatelja, ki ga pesti ustvarjalna blokada oziroma ki ostane brez glasu – ena osrednjih tém je razmislek o ustvarjanju. A kot je pogosto v Flisarjevih delih, tudi v tem ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Predstavili bomo še Newyorško trilogijo Iztoka Osojnika – nenavadno in zvrstno težko opredeljivo knjigo na skoraj štiristo straneh, ki je polna meandrov, kot jo opiše Tadeja Krečič. Vabljeni v našo družbo! Foto: (izrez naslovnic knjig) Evald Flisar: Moje kraljestvo umira (KUD Sodobnost International), Iztok Osojnik: Newyorška trilogija (KUD Police Dubove)
Muzikologija odpira pot razumevanja še zlasti do starejše glasbe. Slovensko muzikološko društvo, ki je namenjeno uveljavljanju muzikološke stroke, svoje poslanstvo izpolnjuje tudi z Dnevi slovenske muzikologije. Danes in jutri potekajo že četrtič, letos pa so se v celoti preselili v spletno okolje. Na spletu se od prejšnjega tedna odvija tudi Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe - nekaj prvih vtisov lahko slišite tudi v naši oddaji. Foto: BoBo
Posvetili se bomo poeziji. Govorili bomo o tretji pesniški zbirki Tine Kozin z naslovom Nebo pod vodo; njena osrednja tema je človekovo minevanje oziroma poslavljanje. Predstavili bomo še pesniški prvenec Drseči svet, pod katerega se podpisuje Nina Medved, lanska nagrajenka Festivala mlade literature Urška.
V ljubljanski Galeriji Škuc so postavili razstavo dveh umetnic mlajše generacije – Maruše Meglič in Sare Rman. Na ogled bo sicer šele po sprostitvi zajezitvenih ukrepov, razstavo tako zaenkrat predstavljajo samo na spletu in družbenih omrežjih. Naslov Pod pritiskom se zdi ravno pravšnji za trenutni čas, a dejansko se nanaša na odnos do materialnosti, ki ga razstava postavlja v ospredje. V nadaljevanju oddaje bomo pozornost namenili še zgodnji prozi Florjana Lipuša, ki jo zaznamuje avtorjevo iskanje novega izraza in preizkušanje možnosti slovenskega jezika, kot lahko preberemo na platnici knjižne novosti z enostavnim naslovom Zgodnja dela. Foto: Simao Bessa / Škuc
Od danes do prihodnje nedelje, 22. novembra, poteka spletna izdaja 31. Ljubljanskega filmskega festivala. Na Liffu je sicer na ogled precej manj filmov kot po navadi – 22 celovečercev in izbor kratkih filmov – toda med njimi je nekaj najbolj pričakovanih naslovov zadnjega časa. Več o teh v pogovoru Tese Drev Juh z direktorjem festivala Simonom Popkom. 11. november, ko goduje sv. Martin je pri nas tradicionalno povezan z vinom, na Poljskem pa na ta dan praznujejo neodvisnost. Poklicali smo veleposlanika Republike Poljske dr. Krzysztofa Olendzkega, ki je spregovoril o dolgotrajnem boju za obstoj poljske kulture in poljščine ter o pomembni prelomnici, ki jo za Poljsko predstavlja današnji praznik. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Liffe
Neveljaven email naslov