Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Črna komedija o soočanju s travmami holokavstva tako starejših, kot mlajših generacij
V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Estêrkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Črna komedija o soočanju s travmami holokavstva tako starejših, kot mlajših generacij
V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Estêrkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah.
Nekaj poudarkov današnjih kulturnih tem: spregovorili bomo o razstavi arhitekta Borisa Podrecce na Dunaju, o premieri predstave Življenje drugih v ljubljanski Mali drami, premierna bo tudi uprizoritev Molierove komedije Šola za žene v drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Na Bledu se danes s 6. Mednarodnim festivalom saksofonistov začne novo festivalsko leto, v nedeljo pa s koncertom v dvorani Slovenske filharmonije četrti Zimski festival Ljubljana. Vabljeni v našo družbo! foto: Bobo
V Domžalah se je ta teden s strokovnim srečanjem in slavnostno otvoritvijo, na kateri so nagradili izstopajoče literarne in video izdelke mladih bralcev, začel 10. mednarodni literarni festival Bralnice pod slamnikom. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo nocoj ob pol osmih četrti koncert osme sezone, na katerem bodo v Kazinski dvorani v Mariboru nastopili nekateri najboljši slovenski solisti in komorni glasbeniki. Nocoj bodo podelili nagrado za operne pevce, nagrado Sama Smerkolja. Letošnja prejemnica je mezzosopranistka Božena Glavak, ki je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, “s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami in s svojim celotnim življenjskim opusom trajno obogatila slovensko operno in glasbeno zakladnico ter tudi mednarodni operni prostor.”
Povezovanje med slovenskimi in srbskimi galerijami sega že v čase Avstro-Ogrske. Tedaj so na tak način utrjevali skupni narodni prostor, danes pa mednarodne razstave predvsem ponujajo širši uvid v zgodovino umetniških tokov, ki niso bili le nacionalni, temveč evropski, in tako je tudi z razstavo Srbski modernizem, ki ji tokrat namenjamo pozornost. Oddaja bo danes sicer skoraj povsem likovna, dotaknili se bomo tudi razstave stripov in ilustracije v ljubljanski DLUL Medzvezdna raziskovanja in nagrad Društva likovnih umetnikov Maribor. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Predstavili bomo koncert iz cikla Sozvočja svetov, ki ga prirejata Komorni godalni orkester slovenske filharmonije in Narodna galerija in ga bomo nocoj neposredno prenašali na programu Ars, ter nastop ameriškega Kvarteta Dover v dvorani Union v Mariboru. V kino prihaja tudi nov slovenski film Vsi proti vsem režiserja in scenarista Andreja Košaka. Foto: Vlado Novak in Iva Krajnc Bagola v filmu Vsi proti vsem (vir: Kolosej)
Danes je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta – enega najhujših zločinov zoper človeštvo, ki ne pomeni le poskusa uničenja judovskega in romskega naroda, pač pa je sinonim za popolno razčlovečenje. Holokavst je opomin na moralni zlom človeštva, zato je ob ohranjanju zgodovinskega spomina na žrtve pomembno tudi opozarjati na pojave sovraštva in nestrpnosti. Tudi to je pomemben del projekta Šoa – spominjajmo se. Vanj so vključene številne kulturne, muzejske, raziskovalne in izobraževalne ustanove, ki pripravljajo razstave, znanstvena srečanja in različne kulturne dogodke. V oddaji pa se bomo oglasili tudi z mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu in predstavili razstavo tandema lealudvik v ljubljanski galeriji Škuc.
2020 je naslov koprodukcijske predstave, katere motivni temelj torej sestavljajo knjižne uspešnice izraelskega misleca Yuvala Noaha Hararija, denimo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21. nasvetov za 21. stoletje. Harari v svojih esejističnih poljudnoznanstvenih besedilih spaja veliko zgodbo o človeški evoluciji, znanstvene teorije sedanjosti in preigrava scenarije prihodnosti. O predstavi v režiji Ivice Buljana, ki jo premierno na oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma postavljajo jutri, torej podrobneje v današnji oddaji, v kateri bomo pozornost namenili tudi premieri Gogoljevega Plašča v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Goran Trbuljak, konceptualni umetnik in filmski ustvarjalec iz Zagreba, v ljubljanski Galeriji Photon razstavlja fotografska tihožitja. Še pred večernim odprtjem se bomo sprehodili po njegovi razstavi, pozornost pa bomo v oddaji namenili tudi srečanju Združenja filmskih snemalcev in direktorjev fotografije iz držav nekdanje Jugoslavije v Slovenski kinoteki. Na srečanju bodo med drugim predstavili najzanimivejše in najbolj uspešne filme z vidika snemanja in filmske fotografije iz regije. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
To, kar nas seksualno vzburja na intimni ravni, je v družbeni in politični kontekst vpeto bolj, kot si predstavljamo na prvi pogled. Današnja pornografija vključuje širok razpon izrazov in rabe, zaznamovanih tudi s političnimi predpostavkami, denimo vse od kvirovskih in feminističnih drž do seksualiziranega vojaškega mučenja. O tem razmišlja tudi performerka Mette Ingvartsen, ki raziskuje prenikanje pornografije na številna družbena področja. Danes in jutri se v Ljubljani predstavlja z dvema projektoma: v Moderni galeriji lahko nocoj obiščete njeno performans-predavanje, v katerem razmišlja o seksualni utopiji šestdesetih let, jutri pa bo v Slovenskem mladinskem gledališču izvedla predstavo 21 pornografij, s katero raziskuje delovanje pornografskega z zbiranjem gradiva, ki se na pornografijo ne veže le neposredno, temveč tudi posredno. Gre za izraze krutosti, klinično natančnost, nasilje in bolečino, včasih pa tudi smeh, vzburjenje in vznemirjenost. V oddaji predstavljamo še film Žvižgači, ki je bil včeraj predpremierno na sporedu v ljubljanskem Kinodvoru, ta hip pa gostuje tudi na filmskem festivalu v Trstu, ter razstavo Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost. Foto: Jens Sethzman, vir: spletna stran umetnice
Pred petdesetimi leti je bila ustanovljena Glasbena mladina Slovenije, ki že desetletja mladim približuje svet glasbe. Obeleževanju tega jubileja bomo med drugim namenili uvodne minute današnje oddaje. Tako kot včeraj – ko smo se spomnili Federica Fellinija – pa bomo tudi danes pozornost posvetili italijanski kinematografiji; tokrat celovečercu o politiku, prvem levičarskem premierju povojne Italije Bettinu Craxiju, ki je v devetdesetih obveljal za simbol pokvarjenosti italijanskega političnega sistema. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes mineva sto let od rojstva italijanskega režiserja Federica Fellinija in predstavili bomo dogodke, ki jih ob jubileju pripravljajo naši sosedi; najbolj živahno bo nocoj v režiserjevem rojstnem Riminiju. Medtem je v Mariboru že na ogled več kot 120 slik umetniškega upornika Marka Jakšeta, s katerimi problematizira sodobni umetniški prostor, v Kinodvoru v Ljubljani pa prva samostojna razstava filmskega snemalca in direktorja fotografije Darka Heriča, ki predstavlja serijo fotografskih portretov filmskih ustvarjalcev generacije '85. Foto: riminiturismo.it; kinodvor.org; kibla.org
Režiser predstave Frank Van Laecke jutri na oder SNG Opera Balet Ljubljana premierno postavlja opero Devica Orleanska, ki jo je Peter Iljič Čajkovski v 19. stoletju napisal v slogu velike francoske opere. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske junakinje iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž, pravijo ustvarjalci in dodajajo, da je Čajkovski herojsko osebnost Ivane Orelanske nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Predstavili bomo tudi dve gledališki predstavi: v SNG Nova Gorica bodo uprizorili predstavo Galileo, v Mini Teatru v Ljubljani pa predstavo Sin. Pestro bo tudi na glasbenem področju: Big Band RTV Slovenija danes vabi na koncert V kraljestvu Buddyja Richa, ki bo posvečen enemu najboljših jazzovskih bobnarjev. Danes se bo odvil tudi poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine Ars acustica, na katerem s prispevkom sodeluje tudi program Ars. Foto: Darja Štravs Tisu
V oddaji predstavljamo novo, obsežno kiparsko razstavo, ki je na ogled v italijanski finančni prestolnici, Milanu. V znamenitem razstavišču nasproti milanske Scale so postavili na ogled skulpture slovitega italijanskega kiparja Antonia Canove ter danskega kiparja Bertla Thorvaldsena. V nadaljevanju boste izvedeli, katera slovenska gledališka skupina te dni gostuje v New Yorku. Oddajo bomo sklenili na domačih tleh in predstavili novo knjigo knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega.
Margaret Atwood je leta 1985 napisala distopičen roman o življenju v šovinistični, diktatorski državi Gilead, ki ga je poimenovala Deklina zgodba. Pripovedovalka romana je dekla Odfreda, ki so ji – kot vsem ostalim deklam – odvzete človekove pravice, predvsem pa svoboda odločanja o svojem lastnem telesu. Drugo romaneskno etapo o življenju v patriarhalnem Gileadu, roman Testamenti, ki je na police prišel štiriintrideset let po nastanku Dekline zgodbe, vam bomo predstavili v tokratni oddaji. To pa ne bo edina knjiga, ki ji bomo namenili pozornost. Prelistali bomo namreč tudi strip o generalu in pesniku Rudolfu Maistru dr. Mihaela Glavana in Damijana Stepančiča. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: RTV MMC/AP
V Centru in galeriji P74 nocoj odpirajo razstavo Tadeja Vaukmana, lanskoletnega prejemnika nagrade skupine OHO. Vaukmana poznamo po grobi estetiki banalnega vsakdana, kot neposrednega dokumentarista skejterske kulture, nočnega popivanja in bivanjskega okolja pri starih starših – z delom, za katerega je prejel nagrado skupine OHO, se je usmeril v avtoportret. Prav nagrada OHO mu je prinesla pot na rezidenco v New York, umetniški rezultat bivanja v Združenih državah Amerike pa prikazuje tokratna razstava. V oddaji vam bomo predstavili tudi roman za mladino, ki je prejel knjižno nagrado modra ptica založbe Mladinska knjiga, to je Skrivno društvo KRVZ avtorice Simone Semenič. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
V ljubljanski galeriji Equrna so leto začeli z razstavo z naslovom Apokalipsa 2020, v okviru katere je kurator Arne Brejc združil dela štirinajstih slikarjev in slikark, med drugim Uršule Berlot, Andraža Šalamuna in Mitja Ficka. Naslov lahko razumemo ne le kot konec sveta, temveč tudi kot odmev današnjega časa, v katerem se vse spreminja, je prehodno in negotovo, predvsem pa kaže spremembe, ki bodo človeka tako ali drugače postavile v drugi plan. Med njimi je tudi ameriška grožnja uničenja iranskih kulturnih objektov – Trump je zagrozil, da jih bo 59, toliko, kot so Iranci leta 1979 na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu zajeli ameriških diplomatov. Ali je torej mogoče, da bi Trump izstrelil rakete na ruševine starodavnega perzijskega mesta Perzepolis, ki je bilo nekdaj središče kulture in znanja, ki je omogočilo tudi razvoj evropske civilizacije in v končni posledici tudi ZDA? Trumpova izjava je po svetu, tudi na Kitajskem, kjer imajo nekaj sto kulturnih objektov, ki so pod zaščito Unesca, povzročila splošno zgražanje. FOTO: MMC/Galerija Equrna
Predstava Sedem vprašanj o sreči, v kateri razstavljajo gledališče, kot pravi režiser Tomi Janežič, odpira skupek bivanjskih vprašanj, ki so jih oprli na simbolistično, alegorično igro Modra ptica Mauricea Maeterlincka. Bratec in sestrica v njej iščeta modro ptico, ki simbolizira srečo, a je v zgodbi nikoli ne najdeta. Kljub temu pa na poti doživita ogromno in se tudi sama spremenita – skratka, ni rečeno, da sreče ne najdeta. Tudi nadaljevali bomo gledališko ter napovedali še dve premieri v Ljubljani: predstavo Maria v režiji Janusza Kice v SNG Drama in znanstvenofantastično dramo Karaoke v režiji Jureta Novaka v MGL. Fotografija: Jaka Varmuž
Letos bo minilo dvajset let od smrti Lojzeta Spacala, umetnika Krasa in morja. Njegove grafike, slike in gibljivo skulpturo si bo mogoče ogledati na razstavi, ki jo nocoj odprejo v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. V Svetu kulture bomo spregovorili tudi o fotografiji krajinske arhitektke Ane Kučan, natančneje o podobah versajskega vrta, ki bodo od danes na ogled na razstavi L'espace infini (Struktura neskončnosti) v Mali galeriji Cankarjevega doma. Vabljeni v našo družbo. Fotografija: Ana Kučan
Tokrat se bomo posvetili muzejem, saj so najbolj prepoznavni izmed njih zaradi večmilijonskega navala obiskovalcev prenatrpani. Svetovna muzejska zvezda je denimo pariški Louvre, ki je bil vsaj do nedavnih ukrepov v zvezi z zmanjšanjem števila obiskovalcev najbolj preplavljen. Najbolj množično tam razstavljena dela, med katerimi so seveda tudi da Vincijeva, občudujejo Američani in Kitajci, ki pa so ponosni tudi na zbrano kulturno in umetniško dediščino svojih muzejev in se odpravljajo vanje z vedno večjim veseljem. V oddaji Svet kulture na Prvem po 16.00 bomo tako spoznali politiko in trenutne navade obiskovanja muzejev na Kitajskem.
Kulturni dogodki so se spet začeli vrstiti bolj pogosto, kot v preteklih dneh, le da je ozračje ponekod veliko bolj razgreto, kot je bilo nedavno, kar je poleg požarov po svetu, zanetilo tudi zaostrene politične odnose. V takšnem vzdušju so bili podeljeni tudi zlati globusi. Pričakovano je največ slišati o izstopajočih filmskih stvaritvah in njihovih ustvarjalcih. Tarantinova elegija Bilo je nekoč...v Hollywoodu je bila razglašena za najboljši celovečerni film v kategoriji muzikalov ali komedij. 1917 je leto, ko je svet še v okovih prve svetovne vojne, in prav film z vojno tematiko ter z naslovom te letnice je prejel zlati globus za najboljši celovečerni dramski film, Sam Mendes pa režiserski zlati globus. Za vlogo v dramskem celovečercu Joker so zlati globus namenili Joaquinu Phoenixu. Pri nas pa prebiramo med zlatimi hruškami in iščemo knjige, ki veljajo za kakovostno literaturo, namenjeno mlajšim generacijam.
V prvi letošnji oddaji se bomo ozrli v preteklost in pogledali v prihodnost. Najprej se bomo vprašali, katere besede so zaznamovale prejšnje leto – danes se namreč začenja uradno glasovanje za besedo leta 2019. Dve izmed letošnjih finalistk kažeta na okoljsko krizo, s katero se srečujemo na svetovni ravni, nekatere pa so bolj krajevno obarvane. Leto pred nami pa bo v glasbenem svetu zaznamoval Ludwig van Beethoven, ki ga bo ob 250. obletnici rojstva z različnimi vsebinami počastil tudi program Ars. Ob koncu oddaje pa še o časovni razsežnosti ustvarjanja umetniških del, kot jo poudarja Dimitry Orlač, ki se trenutno predstavlja na razstavi Spomin/prisotnost v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. FOTO: Dimitry Orlač, Siva, 1981, akril na platnu, izrez, vir: MG+MSUM
Neveljaven email naslov