Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Črna komedija o soočanju s travmami holokavstva tako starejših, kot mlajših generacij
V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Estêrkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Črna komedija o soočanju s travmami holokavstva tako starejših, kot mlajših generacij
V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Estêrkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah.
V današnji oddaji bomo predstavili letošnji Festival kulture in kiparske Forma vive V Kostanjevici na Krki – FKK, ki se bo začel z nocojšnjim nastopom glasbenega dueta Silence. Posvetili se bomo tudi razstavi Vzporedni svetovi kostumografa Alana Hranitelja na Ljubljanskem gradu in projekciji filma Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, s katero bodo začeli program kranjskega kina na prostem – Filmi na Vovkovem vrtu. Foto vir: Ljubljanski grad
V današnji oddaji se bomo posvetili novemu romanu Veronike Simoniti z naslovom Ivana pred morjem, ki je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi. Besedilo je bilo lani med tremi finalisti za nagrado modra ptica Mladinske knjige. Na pogovor smo povabili fotografinjo Mankico Kranjec, ki se z razstavo Po stopinjah mojega deda predstavlja v galeriji paviljona Expano v Murski Soboti. Vnukinja Miška Kranjca je v svoj fotografski objektiv ujela raznolike motive prekmurskih ravnic, kjer je slovenski pisatelj preživljal svoje otroštvo in mladost. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto: Cankarjeva založba
Uvodoma minute namenjamo karlovarškemu festivalu, kjer bo danes premiera celovečerca režiserja Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra; v nadaljevanju pa bomo prelistali nov roman Gabriele Babnik Tri smrti in se posvetili trem festivalom: mednarodnemu festivalu sodobnega kolaža KAOS, prvi izdaji festivala ulične umetnosti Street Art Festival in prazniku pouličnega gledališča Ana Desetnica. Foto: Slovenski filmski center
Poletje je čas obilice festivalov, ki jim danes namenjamo minute v oddaji. In sicer Festivalu Ljubljana, ki bo nocoj na oder Kongresnega trga pripeljal znamenito opero Aida, festivalu Sajeta v Tolminu ter filmskemu festivalu v Karlovih Varih. Pod drobnogledom pa bo tudi premiera elektroakustične opere IDEN, ki je nastala v koprodukciji našega programa ARS z drugimi partnerji. Gre za sodobno opero, ki odpira vprašanja o človekovem odnosu do narave, o politiki urejanja nacionalnih parkov, pa tudi širše, o človekovem soočenju z minljivostjo in spremembami. Avtorice projekta – Tina Kozin, Saška Rakef in Bojana Šaljić Podešva – so kot izhodišče za ta vprašanja vzele Kuronsko sipino v Litvi. Foto: Pixabay
V Goriških brdih se je včeraj začel literarno-glasbeni festival Sanje v Medani. Rdeča nit festivala, ki se letos programsko naslanja na romsko glasbo, poezijo in pogovore o daljnih deželah, je svoboda. Jutri pa se v hladnem objemu Plečnikovega atrija Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani začenja festival Poleti v NUK. Namen festivala je približati našo največjo knjižnico širši javnosti in jo napolniti z umetniškimi vsebinami. Predstavljamo tudi razstavo z naslovom Vzemi si čas. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v celjski galeriji sodobne umetnosti.
Encyclopedia Mythologica Slovenica je naslov prve ilustrirane enciklopedije slovenskih mitoloških bitij. Nastala je kot magistrska naloga ilustratorke Maje Poljanc. Zdaj je razstavljena v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in ob tej priliki smo avtorico povabili v studio Sveta kulture. V oddaji bomo spregovorili še o proznih novostih Mladinske knjige in o razstavi sodobnega fotokolaža Novo videnje ostalin v ljubljanski galeriji Photon. Fotografija ilustracij: arhiv Maje Poljanc
Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za prevod monografije o Barbari Celjski, ki jo je napisala slovaška zgodovinarka Daniela Dvořáková. V njej se avtorica odmakne od negativne podobe vladarice, ki je vztrajala stoletja. Petnajstletno delo zgodovinarke, ki je preučevala arhivska gradiva, pokaže predvsem, kako izobražena in dobra vladarica je bila Barbara, ki se je od vseh Celjskih povzpela najvišje.V oddaji pa tudi o treh pomembnih izdajah Zelene zbirke Studia humanitatis, med katerimi je Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura, ki je pred več kot sto leti odprlo ključna vprašanja, s katerimi se jezikoslovje ukvarja še danes.
Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. V oddaji boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Slapar slišali odlomek iz tega pretresljivega avtobiografskega romana. Za kako visoko ceno smo pripravljeni pridobivati litij, ki naj bi predstavljal odgovor na potrebe po zaščiti podnebja, se bomo vprašali z avtorjem fotografske razstave „Litij, Gonilna sila 21.stoletja“, Matjažem Krivicem. Ob koncu pa še k dogodku festivala Slovenjegraško poletje, koncertu Kresničke Boruta Morija in Andreja Ofaka. Vir fotografije: BoBo
V oddaji bomo pogledali, kje si bomo ta konec tedna lahko nahranili čute in osvežili duha: v Zgodovinskem atriju mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava oblikovalca Miljenka Licula, ki je zgodovinsko zaznamoval vidno prepoznavnost slovenske države in je avtor podobe slovenskih tolarjev, potnih listov, zdravstvene izkaznice, pa tudi celostnih grafičnih podob nekaterih najpomembnejših institucij. O opernem festivalu v Veroni bo več povedal Janko Petrovec, o prihodnji sezoni v tržaških gledališčih se je pozanimal Marij Čuk. Kot že ves teden pa bomo tudi tokrat poročali o jubilejnem, 60. Jazz festivalu Ljubljana. Foto: spominski kovanec ob Trubarjevi obletnici, oblikovanje Miljenko in Maja Licul; vir: Wikipedia
Najdaljši dnevi v letu bodo na področju kulture v znamenju festivala Lent v Mariboru – edinstvenega prepleta kulture, glasbe, kulinarike, umetnosti, druženja in gledališča, ki mu namenjamo uvodne minute v današnji oddaji. Prostor bomo odmerili tudi mednarodni fotografski razstavi Instinkt v Cankarjevem domu, razstavi Dokaz št. 1 v Mestni galeriji Ljubljana, premieri predstave Izkoristi in zavrzi me v Mestnem gledališču Ljubljanskem in dogajanju na 60. Jazz festivalu Ljubljana. Foto: Milos Vujinovic/Bobo
10. junija, na dan smrti arhitektov Antonija Gaudija in Odöna Lechnerja, slavimo svetovni dan art nouveauja, ki je na prelomu 19. in 20. stoletja spremenil podobo mest Evrope in onkraj. Praznovanju se z vrsto dogodkov pridružujeta tudi mesti Ljubljana in Maribor. V oddaji smo zbrali še vtise z razstave Marca Chagalla na Reki ter nekaj misli o festivalu Kino otok, ki se je včeraj sklenil v Izoli.
Razstava Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi predstavlja slikarska dela osemnajstih avtorjev, ki se navezujejo na tradicijo modernizma. Kustos razstave Marko Košan dela, razstavljena v Koroški galeriji likovnih umetnosti, označuje s pojmom metamodernizem. Tega opredeljuje kot odziv na opešani modernizem in postmodernizem. Razstavljena dela v ospredje postavljajo čutnost in raziskujejo pot k novim utopijam. Še en modernistični avtor, Andrej Jemec, pa se trenutno predstavlja v Ljubljani, v AS galeriji. V oddaji še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga.
Vseh vrst dogajanj ni mogoče razumeti znotraj ene dimenzije, človekovega življenja, polnega preizkušenj, nenavadnih naključij, absurdov, zablod in krivic, pa sploh ne. Skoraj pozabljena zgodba junaka knjige z naslovom Rdečega mlina blues je pretresljiva pripoved o zli usodi učitelja, ki je avtorja Jureta Apiha gnala, da skozi desetletja sledi njegovim številnim podvigom, aretacijam in trpinčenjem v zaporih. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili tudi filmski zgodbi o hornistu Andreju Žuštu, ki mu je uspelo priti med berlinske filharmonike.
V Ljubljani so poslušalci komaj pričakali Verdija in Dominga, začenja se 60. izvedba ljubljanskega jazzovskega festivala, medtem ko se filozofi in gledališčniki sprašujejo o človekovem etičnem ravnanju, osebni odgovornosti ter o odnosih z državo.
Založbe so tik pred dopusti zavihale rokave in bralcem ponudile v branje raznoliko bero knjig. Danes vam predstavljamo kar osem knjižnih novosti, pet izmed njih je nedavno predstavila Mladinska knjiga, tri pa založba Beletrina. V Zagrebu bo jutri nastopila skupina Laibach, poročamo tudi o festivalu eksperimentalne glasbe Free Forms.
Danes v Ljubljani gostuje uveljavljeni, večkrat nagrajeni tržaški pisatelj Claudio Magris. Letos aprila je praznoval osemdesetletnico, ob tej priložnosti pa je pri Slovenski matici izšel prevod njegovega romana Brazgotine, v središču katerega je dolgo zamolčano tržaško koncentracijsko taborišče Rižarna. V oddaji tudi o predstavitvi našega hišnega projekta Daljave, ki je bil lani v partnerstvu z Društvom slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije izveden na Letališču Jožeta Pučnika. Avtorici projekta Saška Rakef in Tina Kozin prav danes performans Daljave predstavljata v kontekstu Praškega kvadrienala scenskega oblikovanja in gledališkega prostora. foto: MMC/EPA
Danes je rojstni dan ene prvih slovenskih pesnic, pisateljic, dramatičark in prevajalk, Luize Pesjak. Literarna zgodovina je njen roman Beatin dnevnik puščala ob strani vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo resnejše preučevanje besedil avtoric. S tako pomanjkljivo obravnavo je povezana tudi oznaka »ženski roman«, ki so jo pogosto uporabljali slabšalno; romane, ki so jih pisale ženske in ki so se osredotočali na življenja žensk, so pogosto imeli za sentimentalne in trivialne. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete je zdaj izšla nova izdaja Beatinega dnevnika, ki ga spremljajo izčrpna literarnozgodovinska študija z novimi spoznanji o avtorici in njenem delu ter znanstvenokritične opombe izr. prof. dr. Urške Perenič. Predstavili bomo tudi knjigo Marka Hrena Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes in napovedali odprtje gostujoče razstave Ideja - znanost in tehnologija antične Grčije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rastava, ki je bila na ogled v številnih svetovnih prestolnicah, predstavlja razvoj starogrške misi z nizom znanstvenih in tehnoloških odkritij ter umetniških dosežkov.
Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Rodil se je januarja 1878 v Vinici v Beli krajini, šolal se je v Novem mestu in Ljubljani in nato po maturi na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V prvem desetletju 20. stoletja je potoval po Evropi in živel v tujini. Po vrnitvi se je najprej preživljal s prevajanjem, nato je postal dramaturg v gledališču in mestni arhivar. Poročil se je z Ano Kessler, s katero sta imela tri otroke. Leta 1920 je postal dramaturg v Drami in pozneje njen upravnik. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, eden od ustanoviteljev slovenskega PEN in njegov prvi predsednik. Bil je tudi med prvimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oton Župančič je eden od štirih članov slovenske moderne. Njegovo poezijo posebej zaznamujeta vitalizem in veselje do življenja. Ob 70-letnici smrti je izšla knjiga Spomini na Otona, ki jo je napisala njegova žena. V oddaji bomo poročali tudi s podelitve odlikovanj, ki jih je podelil predsednik Borut Pahor. Akademik Janko Kos je prejel zlati red za zasluge. Napovedali bomo drevišnji koncert Slovanska rapsodija s katerim na Kongresnem trgu v Ljubljani drevi obeležujejo 15-letnico Foruma slovanskih kultur in odpirajo 31. Mednarodni festival Imago Sloveniae. Ob letošnji 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa v Beltincih pripravljamo dogodek Velika panonska muzika.
Satira pod osrednjim naslovom Vice v lisice je rdeča nit letošnjega 33. grafičnega bienala v Ljubljani. Kurira jo umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki v satiri in grafiki izpostavlja demokratični potencial. V oddaji med drugim tudi o Juniju v Ljubljani, festivalu, ki bo Kongresni trg spremenil v prizorišče plesnih, gledaliških in glasbenih dogodkov. Tanja Zgonc pa bo v Plesnem teatru Ljubljana počastila 60-letnico plesne tehnike buta. V letu, ko mineva 100 let od uprizoritve Visoške kronike, kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan pripravlja dve uprizoritvi tega priljubljenega zgodovinskega romana. Pred galerijo Škuc se začenja festival Živa književnost. V Motniku, Vranskem in Kamniku so pripravili Križnikov pravljični festival, v Trebnjem pa 52. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Vir fotografije: U. Boljkovac/ visitljubljana.com
Po sinočnji projekciji presenečenja se danes s slavnostnim odprtjem začenja program 15. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Na njem bodo po besedah selektorice programa Varje Močnik filmi, ki prevprašujejo čas, v katerem živimo, se sprašujejo o tem, kakšna bo prihodnost in se v isti sapi opirajo na preteklost, tudi preteklost samega festivala. Danes v oddaji tudi o novih romanih Mihe Mazzinija in Sebastijana Preglja, ki sta pravkar izšla pri novomeški Gogi, ter o tradicionalni razstavi študentskih del ob zaključku študijskega leta Od hiše do mesta na Fakulteti za arhitekturo. foto: detajl iz filma Dom borcev
Neveljaven email naslov