Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pojasnili bomo še, zakaj Narodni muzej Slovenije zapira vrata do 3. januarja ter napovedali proslavo ob štiridesetletnici Goriškega Kulturnega doma in premiero slovite opere Aida v Mariborski operi
Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture.
3618 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Pojasnili bomo še, zakaj Narodni muzej Slovenije zapira vrata do 3. januarja ter napovedali proslavo ob štiridesetletnici Goriškega Kulturnega doma in premiero slovite opere Aida v Mariborski operi
Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture.
Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije: galerija Equrna
S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, a se ni nikoli ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.
Odpravili se bomo v mariborsko razstavišče Kibla Portal na skupinsko razstavo sodobne umetnosti Karta situacije, na kateri šest umetnikov, udeležencev mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, tematizira sodobne migracije kot strategijo preživetja ter način za izmenjavo znanj in vrednot. Napovedali bomo tudi julijski FKK – Festival Kulture Kostanjevica, ki ga bodo v Kostanjevici na Krki letos združili s tradicionalno Forma Vivo, za katero imajo v Galeriji Božidar Jakac več kot sto prijavljenih kiparjev z vsega sveta. Slika: KID Kibla
Galerija Šivčeva hiša v Radovljici je svojo zbirko otroških in mladinskih ilustracij dopolnila z deli, ki so jih odkupili v zadnjih petnajstih letih, a doslej niso bila na ogled. Zbirka je sicer na ogled od leta 2003 naprej, načelno pa so odkupovali ilustracije avtorjev, ki so pri njih tudi razstavljali; v prihodnje bodo odkupovali tudi ilustracije nagrajencev Slovenskega bienala ilustracije. Pri Založbi Goga pa so pred prazniki predstavili novosti – poleg dveh prevodov še roman Andraža Rožmana. Knjiga z naslovom Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano je nastala na podlagi pogovorov s sirskim pesnikom Mohamadom Al Munemom, človekom, ki je že od rojstva begunec. Literarnozvrstno je zato delo težko opredeliti: je biografija, potopis, zgodba o pogovoru, izmenjavi, prijateljstvu, tudi o branju. Pred praznikom dela pa tudi o stoletnici postavljanja majoša oziroma mlaja v Prekmurju in gostovanju Narodnega muzeja Slovenije v Xianu na Kitajskem.
V tokratni oddaji se v večji meri posvečamo plesu. Ob današnjem mednarodnem dnevu plesa smo pred mikrofon povabili mlado plesno ustvarjalko Veroniko Valdés, ki nam je zaupala, kako sama doživlja ples ter kako vidi položaj plesalcev v Sloveniji. V Kinodvoru se zvečer obeta premiera novega slovenskega filma z naslovom Stric Geza ide v Zaturce, poročamo pa tudi o novi razstavi Aleksija Kobala.
V današnjem Svetu kulture se bomo posvetili sinočnji podelitvi Goncourtove nagrade Slovenije v okviru Nodierovih dni. Napovedali bomo še premierno uprizoritev drame Arthurja Millerja Lov na čarovnice v režiji Janusza Kice, ki bo danes ob 20ih v Stari gledališki dvorani Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter se odpravili v Koroško galerijo likovnih umetnosti, Galerijo Ravne, na razstavo z naslovom Konec šole avtorja Tadeja Pogačarja. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Véronique Olmi, prejemnica Goncourtove nagrade Slovenije 2018
Oddaja bo zgodovinsko obarvana: podali se bomo na razstavi o gradovih na Slovenskem in o vizualni umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji. Napovedali bomo simpozij o arheologiji kot navdihu za sodobno ustvarjanje ter predstavili črno komedijo, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V mariborski dvorani Union bo nocoj pod umetniškim vostvom Simona Krečiča nastopil simfonični orkester SNG Maribor. Solista bosta mednarodno priznani pozavnist Branimir Slokar in njegova hči Zora Slokar. Pestro je tudi dogajanje na knjižnem trgu: v Mariboru in v Kopru potekajo Slovenski dnevi knjige, v Ljubljani pa enodnevni sejem ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Vabljeni k poslušanju! foto: Arne Hodalič.
V oddaji se bomo najprej odpravili v Narodno galerijo, kjer nocoj odpirajo razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991. Gre za prvi resnejši pregled slovenske scenografije doslej. Avtorica razstave je umetnostna zgodovinarka Ana Kocjančič, na njej pa bo predstavljenih več kot 200 scenskih osnutkov, skic, maket in načrtov gledaliških predstav. Ljubitelji francoske kulture in umetnosti pa se lahko v naslednjih dneh udeležite Nodierevih dnevov, ki potekajo v organizaciji Francoskega inštituta v Ljubljani. Vse do petka se bodo na različnih prizoriščih v prestolnici zvrstili številni literarni pogovori in filmske projekcije, podelili pa bodo tudi Goncourtovo nagrado Slovenije 2018.
23.april je dan, ko praznujejo vsi, ki so povezani s knjigo, saj sta se tega dne rodila ali zapustila svet literature dva velikana knjige, pričakujemo pa tudi premiero kantate za otroke Kje je ina, ki je nastala na pobudo sodelavcev 1. programa Radia Slovenija, temu pa so se pridružili tudi na programu Ars.
Najnovejšo razstavo Ive Tratnik sestavljajo slike in risbe velikih dimenzij, ki spominjajo na scenografijo in menjavanje dramskih prizorov. Poleg omenjene razstave bomo v oddaji pozornost namenili tudi novi knjigi s področja arheologije. Kustosinja za antično arheologijo v Narodnem muzeju Slovenije dr. Janka Istenič je avtorica monografije z naslovom »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice«. Ogledali smo si tudi predstavo Psiho režiserja Jaše Kocelija v gledališču Glej.
V ospredju oddaje je tokrat razkošna izdaja antologije Rasla je Jelka, ki je nastala ob 80-letnici zelo priljubljene slovenske ilustratorke Jelke Reichman. Nova antologija sestoji iz več kot 200 pesmi, tudi ugank, pospremljena pa je seveda z ilustracijami Jelke Reichman. V nadaljevanju oddaje tudi o predstavi Baron Münchausen, katere premiera bo v SNG Nova Gorica, o slovenskem paviljonu na Beneškem bienalu, programu canneskega festivala in koncertu v ciklu Kromatike, v katerem bosta združila moči Simfonični orkester RTV Slovenija in Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana. Vabljeni k poslušanju!
Za šamanizem je značilno posebno pojmovanje sveta, sestavljenega iz treh delov, zgornjega, srednjega in spodnjega. Srednji svet – zemlja, kjer živijo ljudje, je povezan z zgornjim svetom bogov in spodnjim, kjer so umrli in zli duhovi. Simbol tridelne razdelitve sveta je drevo, iz katerega si šaman izdela svoj boben. V Slovenskem etnografskem muzeju bodo nocoj odprli gostujočo razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije, ki so jo pripravili z Ruskim etnografskim muzejem. Na ogled bodo predmeti, ki osvetljujejo prvine verovanja v tridelni svet. V oddaji tudi o Amaterjih, predstavi Mestnega gledališča Ptuj, fantazmah zgodovine novega veka na Zahodu, ki so v središču drugega proznega dela Miklavža Komelja z naslovom Larvae, o novi zbirki poezije Primoža Čučnika in pesniškem večeru Bine Štampe Žmavc v Rimu. Foto: Devanath/Pixabay
Eden izmed najpomembnejših spomenikov Evrope, pariška katedrala Notre-Dame, je zaradi požara precej uničen, vendar je vse, kar je del materialnega sveta, mogoče znova povrniti v stanja pred nesrečo, medtem ko preteklost ostaja taka, kakršna je, neponovljiva, srečna ali nesrečna.
Premišljevali bomo o globalnem svetu in ekoloških grožnjah kozmoloških razsežnoti, ki so posredovane z motivi na fotografijah slovaškega vizualnega umetnika Rudolfa Sikore. v Galeriji Božidar Jakac razstavlja Vera Stanković.
Premišljevali bomo o globalnem svetu in ekoloških grožnjah kozmoloških razsežnoti, ki so posredovane z motivi na fotografijah slovaškega vizualnega umetnika Rudolfa Sikore. v Galeriji Božidar Jakac razstavlja Vera Stanković.
Na današnji dan pred 150-imi leti se je rodil slovenski impresionistični slikar, ustanovitelj šol, Jakopičevega paviljona in soustanovitelj Narodne galerije ter akademik Rihard Jakopič. V oddaji se mu na kratko poklanjamo, v nadaljevanju pa o dveh nocojšnjih premierah: v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana ter Gledališču Koper, in s področja odrskih umetnosti tudi o festivalu Sindikat, ki se začenja jutri. Pred koncem pa še o gostovanju Dresdenske filharmonije v okviru Zlatega abonmaja in o nedeljskih Mozartinah. Vabimo vas k poslušanju! Rihard Jakopič: Avtoportret, 1905, izsek, Narodna galerija
Srečko Kosovel, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril intenziven pesniški opus, je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zdaj imamo bralci priložnost, da pogledamo v še neobjavljeno Kosovelovo zapuščino. Pri založbi Goga so namreč pod naslovom Vsem naj bom neznan v dveh knjigah, na skupno skoraj 2000 straneh, izšli zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so do danes ostali še neobjavljeni. V oddaji tudi o premieri baleta Giselle v SNG Opera in balet Ljubljana, gostovanju Narodnega muzeja Slovenije na Kitajskem ter skladatelja Vinka Globokarja v Zagrebu.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani se danes začenja festival žanrskega filma Kurja polt. Poudarek 6. edicije je »frikovstvo« na velikem platnu, spake, čudaki in drugi posebneži, ki krasijo pokrajine žanrskih filmov. Nekaj minut čez šestnajsto bomo predstavili še pregledno razstavo likovnih del Ivana Roba v Muzeju sodobnih umetnosti Ugo Cara v Miljah. Vabljeni k poslušanju!
Partizansko gibanje je umetnost dojemalo kot bistveni del odporniškega gibanja in družbene revolucije. Partizanske pesmi in pesmi upora so peli že v prvih partizanskih enotah, danes pa jih lahko razumemo kot opomin na težke čase. Invalidski pevski zbor, katerega neposredni naslednik je Partizanski pevski zbor, ta mesec praznuje tri četrt stoletja delovanja. Priložnost zaznamujemo s koncertom v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sporočiti želijo, da je izročilo pesmi upora, domoljubnih in partizanskih pesmi pomembno za vse generacije. Podobe iz narave in človekovega bivanja pa bodo do petka polnile Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljani, kjer se danes začenja že šestnajsti tradicionalni štiridnevni Videofestival Narave. Na ogled bodo dela osemnajstih avtorjev, kot vsako leto gre za novejšo produkcijo. V oddaji pa se bomo ustavili tudi v Milanu, kjer se v okviru skupinske razstave Ventura Futures na tednu oblikovanja predstavlja tudi izbor novejše produkcije slovenskih oblikovalcev in proizvajalcev pohištva. Foto: Pohod XIV. divizije (Foto: G. Pipenbacher, vir: Zbornik fotografij iz Narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945)
Oskar Kokoschka na Dunaju razstavlja po 30.letih. Tokrat v Leopoldovem muzeju njegovo umetniško in življenjsko pot povezujejo besede ekspresionist, migrant, Evropejec.
Neveljaven email naslov