Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starca
Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Pa še o novostih zbirke Moderni klasiki ter o radijski igri Suzana in dva starca
Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih.
Vesna – še vedno mlada. Tak je naslov razstave, ki jo bodo ob 70-letnici prve slovenske filmske romantične komedije danes odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici. Mednarodni partnerski projekt B-Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, se je v zadnjih treh letih posvečal raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej. V tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov s področij razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike idr. so nastajale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. Na prvem in tretjem programu Radia Slovenija ta teden predstavljamo še štiri dokumentarne radijske igre. Kaj se je zgodilo z Bette Davis in Joan Crawford? se v dramskem besedilu sprašuje Jean Marbœuf, francoski scenarist in režiser, o vprašanjih in odgovorih pa razmišlja uprizoritev, ki bo nocoj premierno uprizorjena v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabimo vas k poslušanju!
Skupinska razstava z naslovom So_OBSTOJ je povezala štiri uveljavljene slovenske intermedijske umetnike Borisa Bejo, Majo Smrekar, Uršo Vidic in Miho Godca. V svojih najnovejših projektih razmišljajo o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem. V oddaji bomo prelistali tudi knjižne novosti Slovenske matice.
V Škofji Loki so včeraj podelili nagrade sklada Staneta Severja. Za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je nagrado dobila dramska igralka Mateja Pucko, za igralske stvaritve v štirih uprizoritvah zadnjih dveh let pa dramski igralec Matija Rupel. Tekstilna industrija je povezana s težkimi zgodbami, pravi fotografinja Meta Krese, ki se s to temo ukvarja že dolgo. Od pridelave bombaža, povezane z izkoriščanjem in slabimi pogoji, do razpada domače industrije – vse to se znajde na njenih fotografijah, ki so na razstavi Nismo stroji na ogled v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani bo v soboto premiera komedije Kar hočete v režiji Janusza Kice. Že nekaj časa pa v Trbovljah, Kopru in Mariboru poteka festival RUK, mednarodni intermedijski festival, ki spaja umetnost, znanost in tehnologijo. V galeriji Škuc si lahko ogledate skupinsko razstavo Tukaj, a nekje drugje, kjer umetnice in umetniki raziskujejo teme pripadnosti in mobilnosti. V nedeljo pa bo v Škofji Loki 53. podelitev Severjeve nagrade, ki nagrajuje stvaritve igralk in igralcev v poklicnih in ljubiteljskih gledališčih ter študentske in skupnostne projekte na področju igre.
V galeriji Equrna je na ogled razstava Uroša Weinbergerja z naslovom Neoantromi, v kateri ta uporablja različna orodja in ikonografijo iz znanosti, popularne kulture in množičnih medijev, ki razvijajo strategije za preživetje in moč človeške domišljije postavljajo naproti apokaliptičnim scenarijem. Spet predstavljamo tudi novosti pri Cankarjevi založbi: Knjiga o jugu hrvaškega pisatelja Jurice Pavičića in monografija z naslovom Je to knjiga? Angusa Phillipsa in Mihe Kovača.
V Narodni galeriji predstavljajo sveženj risb poznobaročnega slikarja Janeza Potočnika, ki je po besedah kustosa Andrej Smrekarja še vedno svojevrstna uganka. Kakovost v njegovem opusu zelo niha – prav v akademijskih risbah je opaziti ambicioznost in spretnost, odličen je bil v kopiranju, ko pa ni imel slikovne predloge, na katero bi se lahko uprl, so bili izdelki okorni. Pa vendar, deloval je kot samostojen slikar, predvsem meščanskih portretov, eden bolj znanih je tisti Michelangela Zoisa, očeta razsvetljenca Žige Zoisa. V Svetu kulture še o ponovni izvolitvi Dušana Merca za predsednika Društva slovenskih pisateljev.
Radio večinoma poslušamo, zdaj pa ga lahko tudi vidite. Na prvem programu Televizije Slovenija bo na sporedu novi dokumentarni film Ars režiserja Amirja Muratovića, ki prinaša vpogled v delovanje našega Tretjega programa Radia Slovenija. Program Ars se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. Naše kulturno-umetniške vsebine so namenjene vsem generacijam, celo dojenčkom. Predstavljamo pa tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.
Predstavljamo prejemnike nagrad in priznanj Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem delom nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi tristo izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premierno uprizorjena monodrama Navodila Ane Duše, ki jo bo na odru odigrala mlada igralka Julita Kropec. Navodilom se bo v soboto pridružila še monodrama Meduza, nastala po dramski predlogi Karin Komljanec in Nebojše Popa Tasića. Omenjena projekta sta nastajala neodvisno drug od drugega, vsebinsko pa ju povezuje feministična tema.
V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.
V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.
Je Tavčarjevo Cvetje v jeseni še vedno zanimivo? Režiser Klemen Markovčič pravi, da je, saj živimo dlje in je zato tema ljubezni v starejšem obdobju vedno bolj aktualna. V nizu branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v Odprti knjigi na Arsu prihaja na vrsto prav ta povest. Mi pa bomo tokrat pretežno gledališki, posvetili se bomo predstavi, ki so jo uprizorili v Stari mestni elektrarni. Fun Fact, Zanimivo dejstvo so soustvarili umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. In namig: Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Ocenjujemo še predstavi Šolski zvezek v Lutkovnem gledališču Ljubljana in Sneženo sestro v Mini teatru.
Tokrat se posvečamo gledališkim premieram, grenke komedije Paradiž italijanskega režiserja Mattea Spiazzija v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor pričakujemo premiero opere Planinska roža slovenskega skladatelja Radovana Gobca. Na odru Stare mestne elektrarne v Ljubljani bo premiera uprizoritve Fun Fact (Zanimivo dejstvo), nastale v sodelovanju z estonskimi ustvarjalci. Nekaj besed namenjamo tudi otroški predstavi Snežena sestra v Mini teatru in performansu Atwoodovo padalo v Anton Podbevšek Teatru.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani danes odpirajo osrednjo razstavo v Ravnikarjevem letu 2023, ki pa nima pregledne narave, temveč izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli tega velikega modernističnega arhitekta. Ravnikar nam pomaga misliti situacijo tukaj in zdaj je vodilo razstave z naslovom Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja. Na njegovo zapuščino opozarja tudi razstava z naslovom Metoda, oblika, material - razvoj Trga republike in Ravnikarjeva arhitektura kot učni raziskovalni poligon, ki so jo odprli včeraj v prostorih NLB Galerije Avla na Trgu republike 2 v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bodo nocoj v koprodukciji z Dramo SNG Maribor, ljubljanskim Cankarjevim domom in Zavodom Škrateljc premierno odigrali uprizoritev Pod svobodnim soncem. Predstava je nastala po romanu Frana Saleškega Finžgarja in v izvirnem odrskem besedilu Gorana Vojnovića s podnaslovom Epopeja pod vprašajem.
Nova knjižna dela so napisali igralka in pisateljica Barbara Cerar, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec ter pisateljica Mateja Mahnič. V galeriji Alkatraz v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Potapljanje v spekulativno, v Neaplju pa je na ogled pregledna postavitev avstrijskega slikarja Josefa Rebella, ki je pred več kot dvema stoletjema tam razvil svojo poetiko.
Predmeti in fragmenti sodobne tehnologije, v katerih prepoznavamo motive in simbole, ki jih dnevno gledamo na različnih zaslonih, postajajo material za slikarske upodobitve Katje Felle. Tako umetnica vzpostavlja vez med zgodovinskim medijem slikarstva ter sodobno tehnologijo. Njene najnovejše slike na platnu, tapiserije in akvareli so na ogled na razstavi Skrito, v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na ljubljanski Akademiji za glasbo se nocoj začenja koncertni cikel Tutti, v okviru katerega izvajajo koncerte poklicni orkestri s študenti v solističnih vlogah ter največje zasedbe, ki delujejo na akademiji.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.
V Galeriji Murska Sobota sta na ogled dve novi razstavi in sicer lendavskega akademskega slikarja Štefana Galiča predstavljajo z njegovimi barvnimi lesorezi, bil je namreč vrhunski mojster te klasične grafične tehnike. Painting the Blues pa se glasi predstavitev Madžara Tamasa Bakosa, nekoč brezdomca, ki je živel na ulicah Budimpešte in nato postal slikar, samouk. Njegova slike so predvsem nadvse iskrene. In še 12. CoFestival se začenja, mednarodni festival sodobnega plesa, ki ga v Kinu Šiška odpirajo z razstavo fotografij Urške Boljkovac Odsev telesa in s predstavo grškega plesalca in koreografa Christosa Papadopoulosa Larsen C, ki so jo opisali kar kot meditativno koreografsko čarovnijo kot simbiozo med naravnimi in človeškimi skupnostmi.
Neveljaven email naslov