Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes
Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.
V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.
3676 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Galeriji Škuc pa o tem, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes
Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana.
V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog.
Na najdaljšo noč v letu, zimski solsticij, obeležujemo Mednarodni dan kratkega filma. S projekcijami se pridružujejo tudi slovenski kinematografi. Ta noč pa bo zaznamovana tudi z odprtjem Slovenskega bienala ilustracije. V današnji oddaji pozneje tudi o dražbi umetniških del v galeriji Alkatraz in o posebni izdaji knjige Sikstinska kapela. Vabimo vas, da se nam pridružite!
V Mednarodnem grafičnem ikovnem centru so odprli razstavo Green go home, nova knjiga o življenju Alme M. Karlin, uumetniki Tobačne vabijo v svoje prostore in grobnica iz kitajske legende.
Pater Karel Gržan v svoji novi knjigi osvetljuje prikrita interesna ozadja in nakazuje smer možnih izstopov, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih posameznikov in ljudskih gibanj. Knjiga svari pred pastmi revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni.
Umetnik Franc Berthold je dosleden grafik, ki je tako rekoč ves svoj likovni opus posvetil najrazličnejšim grafičnim tehnikam. Tu so linorezi, ki so nastajali v obdobju, ko je bil učitelj razrednega pouka, motivi školjk, industrijski motivi. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so pripravili veliko pregledno razstavo njegovih del. Sicer pa se v predprazničnem času obeta veliko kulturnih prireditev.
Pesnik hodi po drugačnih poteh, pravi Svetlana Makarovič. Tokrat stopa med nas z novo pesniško zbirko Zima vezilja. Gre za petinštirideset haikujev – kristalno bolečino, odeto v žled. V oddaji pa nismo govorili le o bolečini, ampak tudi o Formatu: luči, razstavi Tanje Milharčič in Nike Rupnik. Skupno jima je ukvarjanje s pedagoško prakso, iz katere črpata poseben pristop k igrivosti podob.
V današnji oddaji najprej o filmu z naslovom Toni Erdmann. Hudomušna družinska drama je letos prejela že številne najpomembnejše filmske nagrade, zadnjo nedavno v Vroclavu za Evropski film leta. Od danes naprej bomo lahko film gledali pri nas. Poročamo še o dveh razstavah - na gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava del Erika Lovka, v Milanu pa kiparska dela Arnalda Pomodora.
Podobe Slovenije je najnovejša monografija vedut slovenskih krajev iz 19.stoletja, podobe treh zim v zgodbah štirih generacij žensk si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, medtem, ko pesnik Boris A. Novak znova vrtnari z besedami, tokrat v Oblikah duha.
Napetost v ljubljanski Unionski dvorani je bila 12. decembra, leta 1941 skorajda izmerljiva: na odru je France Marolt dirigiral Akademskemu pevskemu zboru. In ta je na koncertu zapel tudi Jenkovo Lipo: pred nabito polno dvorano, v kateri je v prvih vrstah sedel okupator, dan pred kulturnim molkom.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje se tokrat predstavlja z novo, ekološko naravnano razstavo. Gostujoča postavitev Muzeja za oblikovanje iz Züricha poudarja problem plastičnih izdelkov. Kaj se zgodi z njimi, ko jih zavržemo? Vprašaj v naslovu: Končna postaja: morje? je sam po sebi zgovoren. Ljudje smo iz zavrženih plastičnih izdelkov nehote ustvarili velikanske plavajoče otoke – eden takih leži v Tihem oceanu. Plastiko najdemo tudi na plažah in morskem dnu. Ampak to še ni vse. Ta material razpada na mikrodelce, ki imajo skrb zbujajoče posledice za naravo, živali in navsezadnje tudi za naše zdravje.
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj premiera krstne uprizoritve igre Merlin ali Pusta dežela. Dramsko epopejo, ki obsega skoraj 400 strani in velja za najbolj veličastno igro, ki so jo po drugi svetovni vojni postavili na nemški oder, je leta 1980 dokončal nemški dramatik Tankred Dorst. Na oder ljubljanske Drame jo postavlja makedonski režiser Aleksandar Popovski. Oddajo je pripravil Marko Rozman
V Narodni galeriji bodo drevi razglasili dobitnice nagrade Mira za leto 2016, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega centra PEN. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor je na ogled velika pregledna razstava o razvoju tekstilne industrije v Mariboru z naslovom Jugoslovanski Manchester – Mariborska tekstilna. V Narodnem muzeju Slovenije bodo drevi odprli razstavo Druga eksplozija – 90 leta. Na Arsu pa se začenja cikel radijskih iger študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Spoznavanje francoske kulturne dediščine v ljubljanskih knjižnicah, Ljubljana in slovenski umetniki se predstavljajo v Pulju, Pekinški urad za ohranjanje kulturen dediščine in akademija znanosti odpirata internetni jezikovni muzej
Nemoč je predstava, ki je nastala po romanesknem delu in razmislekih o ekonomskem stanju sveta v času krize, Boll in Varufakis v Mini teatru. Slovenija in neuvrščeni pop pa je naslov razstave v Umetnostni galeriji Maribor.
V Mestni galeriji se nocoj odpira razstava nemškega umetnika Ulaya, znanega predvsem po umetniških performansih z Marino Abramovič. V parku Tivoli je na ogled razstava Drevo, v oddaji pa vas vabimo tudi na nekaj plesnih premier ter na koncert Oranžnega abonmaja.
Za začetek bomo danes spregovorili o retrospektivni razstavi italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi, pozneje pripoznane tudi kot simbolne figure boja za žensko enakopravnost. V nadaljevanju oddaje o razstavi Neskončna povezanost različnosti, kot jo ustvarja vizualni dialog nemškega umetnika Ulaya z mehičanom Inakijem Bonillasom; ter o novitetah hiše poezije Poetikon… Vabimo vas, da se nam pridružite!
Za začetek bomo spregovorili o retrospektivni razstavi italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi, pozneje pripoznane tudi kot simbolne figure boja za žensko enakopravnost. V nadaljevanju oddaje pa o razstavi Neskončna povezanost različnosti, kot jo ustvarja vizualni dialog nemškega umetnika Ulaja z mehičanom Inakijem Bonillasom; pa še o novitetah hiše poezije Poetikon. Vabimo vas, da se nam pridružite!
Teme oddaje Svet kulture: - obletnica smrti Franceta Balantiča in knjiga o njem - prireditev v spomin na slikarja Jožefa Tominca v Kulturnem domu Gorica - premiera radijske igre Pot nazaj v produkciji Radia Trst A - orkester Dresdenske filharmonije v Cankarjevem domu - Slovenski kulturni center v Berlinu - Glasbeni večer v Gledališču Park v Murski Soboti
V tokratni oddaji bomo najprej pokukali na odrske deske. V Kranju se obeta premiera predstave Helverjeva noč poljskega pisatelja Ingmarja Villqista, režiser je Alen Jelen. Gledališčniki včasih spregovorijo tudi prek pisane besede - predstavljamo nov roman režiserja in koreografa Damirja Zlatarja Freya z naslovom Kristalni kardinal. V nadaljevanju oddaje boste med drugim slišali še pogovor Polone Fijavž in Aleša Štegra, ki se je preizkusil v pisanju za film.
Tudi ta konec tedna se širom po Sloveniji obeta kar nekaj gledaliških in plesnih premier. V Mariboru bodo uprizorili rusko baletno klasiko Jevgenij Onjegin, v glavni vlogi bo nastopil prvak mariborskega baleta Anton Bogov. Celjsko ljudsko gledališče bo v znamenju Ibsenove drame Nora ali Hiša za lutke. V Novi Gorici pa bodo izvedli plesno-gledališko predstavo z naslovom Zarota tišine. Pogledali bomo tudi prek meje - v Rimu se obeta maratonsko dolga opera Tristan in Izolda. V drugem delu oddaje se bomo še zadnjič v tem tednu preselili v naš Arsov sejemski studio na 32. Slovenski knjižni sejem.
V tokratni oddaji boste izvedeli več o dogajanju na 32. Slovenskem knjižnem sejmu ter o nekaterih podeljenih nagradah. Magda Tušar je v Arsovem sejemskem studiu gostila Tatjano Pregl Kobe, članico komisije za nagrado MIRA, ki jo ženski odbor centra PEN podeljuje pisateljicam za literarno ustvarjalnost in celostno osebnostno držo. V nadaljevanju oddaje se posvečamo vizualni umetnosti ter predstavljamo nekaj aktualnih razstav.
Neveljaven email naslov