Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
3617 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Devetinpetdeseti mednarodni sejem otroške in mladinske literature z nekoliko manj razstavljalci
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike.
Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna.
Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami.
Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Svet kulture danes ponuja prispevke o festivalu Maribor je naš, ob 100. obletnici ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada, o premieri predstave Odhodi vlakov v Mestnem gledališču ljubljanskem, o razstavah Kvadrat Neže Knez v Centru in galeriji P74 in Linija Uvida – dialog med umetnikoma Aleksandro Saško Gruden in Darkom Golijo, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; o koncertu Oranžnega abonmaja in vseti o drugih dogodkih, ki bodo zaznamovali današnjo kulturno krajino. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Somrak bogov, arhiv SMG Maribor
Umetnost vzhodne Evrope je svojo identiteto oblikovala tako skozi socialistične kot kapitalistične silnice in v dialogu z zahodom. To pot na prepihu predstavlja mednarodna zbirka povojnih avantgardnih umetnin Arteast 2000+ ljubljanske Moderne Galerije. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so zdaj dvorano sredi razstave del iz te zbirke namenili še predstavitvi sodobne slovenske fotografije. Razstava z naslovom Nezanesljiva okolja, ki jo bodo odprli nocoj, predstavlja 17 primerov sodobne fotografije in tako ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih. V današnji oddaji pa tudi o recitalu Zoltana Petra v ljubljanski Palači Kazina, 3. koncertu simfoničnega cikla v SNG Maribor in dveh filmskih novostih – premieri celovečernega igranega filma Igram, sem v režiji Miroslava Mandića in dokumentarnem filmu Majde Širca, Devet krogov.
Danes mineva 200 let od smrti slovenskega jezikoslovca, pesnika, učitelja, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika. Spomnili se ga bomo tudi v oddaji Svet kulture in predstavili mnenja nekaterih strokovnjakov o njegovem življenju in delu. Prelistali bomo tudi literarizirano biografijo o Jožetu Plečniku ter vas povabili na razstavo vizualne umetnice Đejmi Hadrović, ki je na ogled v Kinu Šiška.
V današnji praznično glasbeni oddaji izpostavljamo dva koncerta in vabimo na premiero priredbe izbranih del Ivana Cankarja Ob Zori v Prešernovem gledališču Kranj. V Veliki dvorani SNG Maribor bo domači simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča pričaral praznično razpoloženje s koncertom, polnim znanih del iz svetovne glasbene zakladnice. V Ljubljani pa se v Slovenski filharmoniji v nedeljo obeta koncert pozavnista Žana Tkalca in Tomaža Sevška na orglah, ki bosta izvajala predvsem dela Johanna Sebastiana Bacha.
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Na Prvi program Televizije Slovenija prihaja nova kriminalistična serija Ekipa Bled, prvič bo na ogled to nedeljo ob 20. uri. Skozi 18 delov, ki prepletajo elemente nanizanke in nadaljevanke, bomo spremljali tri kriminaliste na delu. Majhen kraj, kot je Bled, poleg turistične idile prinaša tudi svoje temne plati. O novi seriji bomo spregovorili z režiserjem in soavtorjem Blažem Završnikom. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili še izzivom kulture in umetnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Sever & Sever
Kulturno leto 2019 bosta v Sloveniji zaznamovali 100-letnica Univerze v Ljubljani in 100. obletnica priključitve Prekmurja matični domovini. V Italiji pa bo kulturno leto minevalo predvsem v znamenju 500-letnice smrti genija Leonarda Da Vincija. Trenutno najodmevnejšo razstavo so že oktobra odprli v Galeriji Uffizi v Firencah, gre pa za pregled mojstrovih rokopisov, med katerimi izpostavljajo tako imenovani »Kodeks Leicester«. V prvi oddaji leta 2019 se bomo dotaknili tudi dveh novih kulturnih prestolnic Evrope – bolgarskega mesta Plovdiv in južnoitalijanskega mesta Matera, ob koncu pa predstavili projekt prenove med drugo vojno porušene graščine v Arboretumu Volčji potok. Vabljeni k poslušanju!
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo ujeli utrip prazničnega vzdušja na področju kulture. Na Dunaju bodo s koncertom v Musikvereinu – že tradicionalno – novo leto pozdravili Dunajski filharmoniki, v Ljubljani pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Orkester in Zbor Slovenske filharmonije. Pozornost bomo namenili tudi razstavam likovne umetnosti, ki so pri nas in v bližnji okolici zaznamovale leto 2018, ter podrobneje spregovorili o fotografski razstavi Andreja Perka v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, s katero se galerija poklanja 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.
V ospredju predzadnjega Sveta kulture v tem letu bo cirkus – v sodobni umetniški obliki ga bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v štirih zaporednih večerih odstrla avstralska skupina CIRCA, njihova predstava Ta čudovita bitja velja za spektakel plesa in cirkuških veščin za vse generacije. V oddaji še o bovškem filmskem festivalu na prostem BOFF v ospredju katerega so filmi športne in ekološke narave, pa o stripovskem blogu Müsli in rüsbe Izarja Lunačka in še kaj se bo našlo – vabljeni k poslušanju. Fotografija: Pedro Greig
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki. Dobro znano knjigo Velika slovenska kuharica že stoletje urejajo šolske sestre, ki si jo nekako predajajo iz roda v rod. Nedavno je tako pri založbi Mladinska knjiga izšla že 30. izdaja te najbolj priljubljene slovenske kuharske knjige, ki hkrati praznuje 150. obletnico prvega izida. V knjigi je zanimivo prav to plastenje zgodovine – sestra Bernarda Gostečnik, ki je z urednico Nino Žitko Pucko sodelovala pri tokratni izdaji, poudarja, da se to kaže tako v arhaičnem jeziku kot v določenih sestavinah, želv danes denimo ne uporabljamo več. Poleg tega so bile pretekle izdaje polne kompleksnejših in dolgotrajnejših receptov, v najnovejšo pa so sestre vključile številne hitro pripravljene jedi. S koncem meseca pa se bo končalo tudi leto, zaznamovano z velikim slovenskim literatom Ivanom Cankarjem. V sredo se številnim pogledom nanj pridružuje še dokumentarni film z naslovom Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar.
Pregled aktualnih kulturnih dogodkov bomo začeli v ustvarjalnem centru Švicarija v Tivoliju, kjer svojo novo samostojno razstavo predstavlja Marija Mojca Pungerčar. Razstava Tri botanične zgodbe združuje tri sveže cikluse del, pri katerih avtorica združuje fotografijo in obdelavo tekstila. Tudi Kulturni center Tobačna 001 je bogatejši za novo razstavo – tam se predstavlja črnogorski umetnik Dante Buu, ki v svoji umetniški praksi prepleta fotografijo, besedila, video, vezenine in performans. V svojih delih raziskuje tradicionalne vloge spolov in nanje vezane stereotipe, kot tudi sodobne fluidne identitete. Odpravili se bomo tudi v mariborsko galerijo Media Nox. V projektu Opraševalski kolektiv Polonca Lovšin tematizira ogroženost čebel kot živalske vrste.
Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Ravno v teh tednih po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo, Tadej Golob pa je predstavil že nadaljevanje, Leninov park, v katerem se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Delo Tadeja Goloba je izšlo pri založbi Goga, v oddaji pa pozornost namenjamo tudi novosti Mladinske knjige – dokumentarno-esejistični knjigi Petra Kolška Reci tvoji roki, da jo poljubljam s podnaslovom Ivan Cankar in ženske ter razstavi Otona Glihe v Bežigrajski galeriji 2. Vir foto: založba Goga.
V oddaji Svet kulture bomo najprej preverili, kaj se danes obeta na 34. Slovenskem knjižnem sejmu. Odpravili se bomo tudi v SNG Maribor, kjer bodo nocoj premierno uprizorili avtorski projekt režiserja Igorja Pisona z naslovom Drugibutalci. Predstava na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo, kjer se sprašujemo, kdo smo, pa ne vemo natančno. Odpravili smo se tudi v ljubljansko galerijo Photon, kjer je na ogled projekt Drugačni svetovi, ki je nastal na podlagi mednarodnega natečaja.
V Slovenskem etnografskem muzeju odpirajo novo stalno razstavo ljubljanske družine svečarjev in medarjev, spregovorile pa so tudi pesniške muze nove Literaturine zbirke Mozaiki.
V letošnjem Cankarjevem letu so pri revijalni zbirki Littera Slovenica, ki že več kot 50 let izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev, zasnovali posebno izdajo ? angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj. Ta v angleščini nosi naslov Images from Dreams in je delo prevajalcev in pisateljev Erice Johnson Debeljak in Jasmina B. Freliha. V knjigo so vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitja Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Roberta Simoniška. Za dve knjigi je bogatejša tudi zbirka Prišleki literarno-umetniškega društva Literatura: izšel je romaneskni prvenec Jerneja Županiča Mamuti in kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija Andreja Tomažina.
Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.
Kako se mlajše generacije odzivajo na nesvobodo ter tiranijo materializma in globalizma, je bilo eno izmed vodil režiserja Januša Kice pri nastajanju predstave Macbeth Williama Shakespearja. Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.Plesno-gledališka predstava Razgaljeno Rosane Hribar poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje, med katerim se sprašuje o vrednosti človeka. Premiera bo drevi v Plesnem teatru Ljubljana. Ko se je nemški slikar Jan Oeltjen preselil v Haloze, so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo drevi odprli razstavo Plovba k soncu, ki je posvečena 50. obletnici umetnikove smrti. V oddaji tudi o krstni izvedbi Koncerta za trobento, ki ga je po naročilu Slovenske filharmonije napisal Uroš Rojko.
Neveljaven email naslov