Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Kako bi se odzvali, če bi slišali, da se je v vašem prijateljskem krogu zgodilo posilstvo? To se nam ne dogaja, naš prijatelj ni posiljevalec, je misel, ki prevzema odzive okolice v romanu mlade nemške pisateljice Bettine Willpert. Literarni večer z avtorico je včeraj sklenil festival Literature sveta – Fabula, ki je letos potekal v okviru teme igre moči. Težke teme pa določajo tudi delo fotografa Gorana Bertoka, ki človeško telo upodablja v mejnih vidikih bivanja in v njegovi minljivosti ter se z razstavo Lakota predstavlja v ljubljanski galeriji Photon.
V Mariboru bo nocoj premiera baletnega triptiha Fallen Angels. Gre za tri koreografije, med katerimi je eno prispeval tudi Edward Clug. Ob baletnem triptihu pa vam bomo predstavili tudi dogajanje na bruseljskem knjižnem sejmu, kjer sta sodelovali tudi direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida in pisateljica Agata Tomažič, ki je predstavila francoski prevod zbirke Česar ne moreš povedati frizerki. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
V oddaji najprej predstavljamo osrednjo razstavo, ki so jo ob 500-letnici smrti enega največjih renesančnih slikarjev, Rafaela, danes odprli v Rimu. Gre za največjo razstavo Rafaelovih del v zgodovini: dela velikega mojstra so v Rim prišla iz najpomembnejših muzejev sveta. Nadaljujemo z domačo umetnostjo: čipka, pletena iz pločevine, ki v velikem formatu zaživi na steni galerije, je le eno od izjemnih del kiparke Metke Kavčič, ki razstavlja v Galeriji Velenje. V oddaji pa tudi o koncertu cikla Carpe Artem z naslovom Slavni boter, neminljivi prijatelj, na katerem bodo glasbeniki izvedli komorne skladbe baročnih skladateljev in Alda Kumarja.
K sprejemanju različnosti nas skozi filmsko umetnost nagovarja ljubljanski mednarodni festival Hiša strpnosti, letos že šestič, potekal bo še do petka. S festivalom odpirajo teme holokavsta, ksenofobije, rasizma ter tudi beguncev in strpnosti pri njihovem vključevanju v slovensko družbo. Poleg filmov, ki jih je letos izbral hrvaški novinar in filmski kritik Dragan Rubeša, ponujajo še delavnice, razstavo in koncert izraelske glasbe. V Svetu kulture bomo spregovorili še o zadnjem svežnju knjižnih izdaj Cankarjeve založbe, med drugim o zbirki dramskih besedil in zbirki teoretičnih spisov o slovenski drami, pa o širitvi zbirke Moderni klasiki. Vabljeni v našo družbo! Slikovni vir: Mini teater
Včeraj je na festivalu Literature sveta – Fabula nastopil hrvaški literat, ki je zaslovel z romanom Črna mati zemla, Kristian Novak. Ob priložnosti gostovanja je izšel tudi prevod Novakovega tretjega romana Cigan, ampak najlepši v festivalski zbirki. Ob gostu festivala Fabula pa bomo danes pozornost namenili tudi novi radijski igri, ki je nastala po besedilu Petra Semoliča, Šestica spodaj desno. foto: Fabula / Matej Pušnik
Tako kot vsak prvi ponedeljek v mesecu bomo tudi danes prelistali knjižne novosti, ki jih slovenske založbe namenjajo otrokom in mladini. Tudi v nadaljevanju bomo ostali pri literaturi, natančneje pri dramatiki. Na našem Tretjem programu bo namreč marca potekal Mesec slovenske dramatike, v okviru katerega bomo predvajali vrsto za radio prirejenih dramskih besedil, ki so prejela Grumovo nagrado. To nagrado vsako leto podelijo na Tednu slovenske drame, ki bo letos potekal že petdesetič. Ob tej obletnici bomo zato na naših radijskih valovih še posebno pozornost dali prav nagrajenim slovenskim dramskim besedilom.
Začeli bomo z Močjo mesta, mestom moči, današnjim dogodkom pred začetkom Festivala literature sveta Fabula. Na njem se bodo vprašali, kakšne sile se lomijo v mestih danes in kakšna bodo mesta prihodnosti. V Antona Podbevšek Teatru bo drevi premiera zgodbe o glasbi in možganih, glasbeno-gledališka predstava Muzikofilija kliničnega nevrologa Oliverja Sacksa. Ljubljanska opera pa bo jutri premierno uprizorila Luiso Miller Giuseppa Verdija.
Zoran Mušič je gotovo eden največjih slovenskih umetnikov – pretresljiv je njegov cikel Nismo poslednji, ki ga je ustvaril okoli trideset let po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Dachau. Tam so nastale njegove risbe, predvsem nakopičenih trupel, ki so bile potem osnova za cikel. Del teh risb so leta 2016 odkrili v Trstu in jih tudi razstavili, sedaj pa bodo na ogled v ljubljanski Moderni galeriji. S Svetu kulture bomo spregovorili še o predpremieri absurdno komične drame Pošta mariborskega dramatika Roka Vilčnika, ki jo režira Juš A. Zidar. Uprizorili jo bodo nocoj v mariborski Drami. Slika: Mušičeva risba iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani (izrez)
Na Shakesperovega Macbetha, dramsko pripoved o volji do moči, sli po oblasti z uničujočimi posledicami, se v najnovejši uprizoritvi naslanja režiser Matjaž Pograjc. Kliči M za Macbetha je naslov predstave, ki jo bodo nocoj predpremierno uprizorili v Spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, v tej pa gre za nekakšno zmes dramskega gledališča in glasbenega koncerta. Tudi v današnji oddaji pa boste lahko slišali, katere filme si je že in katere si še bo ogledalo občinstvo Berlinala. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes o knjigi Kurent, katere avtorja sta letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo – fotograf Stojan Kerbler in Liljana Klemenčič, ki je napisala pravljico o kurentu po ljudskih motivih, besedilo pa v trojezični izdaji spremlja izbor Kerblerjevih fotografij. Ob Kurentu pa bomo prelistali tudi avtobiografijo Juliana Assanga, čigar odmevno sodno obravnavo budno spremlja svetovna javnost. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: fotografija Stojana Kerblerja
Današnja oddaja je filmska. Oglašamo se iz Berlina, kjer se odvija jubilejni, 70. mednarodni filmski festival – Berlinale ter predstavljamo 14. Festival gorniškega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. Odprtje festivala nocoj v Cankarjevem domu bo v znamenju tibetanskih beguncev in njihove težke poti čez visoke himalajske prelaze. Letošnji poudarek bo tudi na filmih, ki spremljajo ženske, kar morda nasprotuje stereotipnim pričakovanjem. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da so zgodovino morda res bolj pisali moški, a so kasneje bile v tem polju navzoče tudi ženske. Foto: Festival gorniškega filma
Unesco je razglasil mednarodni dan maternih jezikov v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino. Z vprašanjem jezikovnih pravic se na mednarodnem Penu soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga vodi dr. Simona Škrabec. Poklicali smo jo v Barcelono in vprašali, kje po svetu so danes jezikovne pravice najbolj kršene. V oddaji tudi o krstni uprizoritvi tragedije Očiščenje, ki je nastala na besedilo romana finsko-estonske pisateljice Sofi Oksanen. Predstavo bodo nocoj izvedli v SLG Celje. Premiero imajo drevi tudi v Gledališču Koper. Na malem odru je režiser Jaka Ivanc postavil enodejanko za dva igralca Harolda Pinterja Jašek.
Danes v oddaji izpostavljamo koncert cikla Kromatika, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija izvedel nocoj v Cankarjevem domu. Posebnost koncerta bo prva slovenska izvedba Koncerta za orkester, novega dela Nine Šenk, ki je bilo krstno izvedeno pred slabima dvema tednoma v Münchnu. V nadaljevanju oddaje pa več o razstavi, ki jo drevi odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V sodelovanju z Etnografskim muzejem Zagreb predstavljajo tradicionalne in sodobne igrače, ki jih sicer že stoletje zbira in hrani ta gostujoči hrvaški nacionalni muzej. Gre za zgodbo o razvoju izdelovanja igrač, ki se začenja konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko na Hrvaškem nastajajo prve družinske obrtniške delavnice. (Vir fotografije: Slovenski etnografski muzej)
Ali je oblikovalska razstava lahko intimno doživetje in razmislek posameznika? In če je po vrhu vsega še virtualna, ali je lahko nadomestek fizične izkušnje? O tem se sprašujejo na bienalni razstavi Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Svetu kulture še o posebnem poklonu velikemu slikarju Rafaelu Sanziu ob petstoletnici njegove smrti. Največji opus tega renesančnega mojstra je nastal na papeškem dvoru v Rimu in v Sikstinsko kapelo so zdaj obesili dvanajst stenskih preprog, ki jih je ustvaril prav za ta prostor, vendar so jih pred štiristo leti morali iz kapele umakniti. Slika: Rafael: Sv. Pavel pred prokonzulom (izrez), vir: Wikipedia
Danes mineva 70 let od smrti koroškega pisatelja in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in v njegovih rojstnih Kotljah pripravljajo spominsko slovesnost. Predstavili bomo mladinsko koprodukcijsko predstava Kdo sem? Who am I v režiji Tijane Zinajić, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili v SNG Nova Gorica.
Podali se bomo v knjižni svet in prelistali novosti s knjižnega trga. Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je razširila temeljno zbirko Zbrana dela z novimi knjigami Boža Voduška in Edvarda Kocbeka. Slišali boste razmišljanje slikarja Franca Novinca, nekdanjega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, čigar monografijo so minuli teden predstavili v Škofji Loki.
Pika Nogavička je v romanu Astrid Lindgren skupaj s prijateljema izrekla: »Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti velk!« Zdaj je kljub vsemu odrasla – vsaj v enoosebni gledališki igri Večja od vseh, ki jo je napisal Rok Vilčnik, Rokgre, režiral pa Alen Jelen. Protagonistka, ki jo je upodobila Vesna Slapar, se mora soočiti s trdo realnostjo odraslosti – pege si prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. Igro, ki hkrati poudarja pomen otroških sanj, je žirija na 48. tednu slovenske drame uvrstila med dela, nominirana za Grumovo nagrado. Obiskali smo tudi Galerijo ZDSLU, v kateri različne generacije grafikov predstavlja pet avtorjev.
Življenje je srhljiva pravljica je naslov najnovejšega dela Josipa Ostija. Roman je zmes vojnega dnevnika pisateljeve matere in motiva prebolevanja težke bolezni, čez oboje – pravi avtor – je napeta tudi ljubezenska tema. Avtor tematizira ljubezen, ki je vzpostavljena med sinom in materjo, pa tudi ljubezen do svojega hišnega ljubljenčka. Danes v oddaji govorimo o še eni ljubezni, nocojšnjem koncertu Ljubezen in glasba za Modri abonma Slovenske filharmonije.
Fotograf Borut Krajnc se v svoji zadnji seriji z naslovom Pritisk ukvarja z delovanjem medijev, tematsko pa jo povezuje s prejšnjima serijama Praznine in Politika. Naj spomnimo, v Politiki je tematiziral populistično zastavljeno kampanjo trenutnega predsednika države, v Prazninah pa obeležil trenutke praznosti oglasnih povšin. Razstavo Pritisk jutri odpirajo v galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi, v oddaji pa tudi o najnovejšem kriminalnem romanu Avgusta Demšarja o finančni aferi, ki vznikne v cerkvenih krogih. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Koncept subkulturnega festivala Kavč je v Slovenijo iz Argentine pripeljal lutkar, glasbenik in organizator festivala Plavajoči grad, Matija Solce. Umetnost naj ne bi ostajala ločena od ljudi, temveč naj bi vstopila v njihov vsakdan – in domače prostore. 130 dogodkov, za katere morate najprej kupiti vstopnico, da izveste lokacijo, se bo tako po vsej Sloveniji odvilo v zasebnih stanovanjih, od obiskovalcev in obiskovalk pa pričakujejo, da bodo s sabo prinesli copate in kakšen priboljšek za gostitelja ali gostiteljico. Koncept promovira tudi posebne prostore, kot so bolnišnice, uradi, manjši lokali, študentski domovi ali domovanja brezdomcev – zato se lahko namesto v stanovanju znajdete tudi pod mostom, zaporniški celici ali v predsedniški palači. Tudi letos bo na sporedu etno-fusion glasba, lutkovne predstave, izjemoma pa tudi plesne predstave, rock in jazz koncerti ter performansi. V Ljubljani Kavč poteka četrtič, prvič pa se seli tudi v druga slovenska mesta: v Maribor, ki je letošnje festivalsko dogajanje odprl, Celje, Novo Gorico, Loško dolino, Istro, Trst, Kamnik, na Ptuj in še kam. Foto: Kavč festival
Neveljaven email naslov