Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
3625 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
S podelitvijo Schwenterjeve nagrade se bo nocoj v Cankarjevem domu začel 33. slovenski knjižni sejem, ki bo vrata obiskovalcem odprl jutri. V bogatem spremljevalnem in strokovnem programu bo sodeloval tudi program Ars. Pri založbi Celjska Mohorjeva družba je izšla knjiga Heloiza in Abelard, v kateri o srednjeveški zgodbi razmišlja filozof Etienne Gilson, prevedla sta jo dr. Andrej Capuder in Mateja Švajncer, spremno besedilo je napisal dr. Igor Škamperle. Poleg tega bomo spregovorili tudi o glasbenem dogajanju. Del programa Sozvočje svetov so tudi Ljubljanski koncerti, ki v sodelovanju Komornega godalnega orkestra Slovenske Filharmonije in Narodne galerije potekajo v tamkajšnji Slavnostni dvorani, v neposrednem prenosu pa jim bo mogoče prisluhniti tudi na programu Ars.
Bog masakra, Kri na mačjem vratu in Sen plesne noči so naslovi predstav, ki jih premierno uprizarjajo v slovenskih gledališčih v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Podrobneje o teh bomo spregovorili v današnji oddaji, v kateri pozornost namenjamo tudi glasbenim dogodkom – koncertu španskega nacionalnega orkestra v Cankarjevem domu, koncertu za Vokalni abonma v Slovenski filharmoniji in sobotnem koncertu Metabonmaja, v sklopu katerega bo v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana nastopil duo Drumartica. Avtor fotografije je Peter Giodani.
Današnjo oddajo začenjamo z Ljubljanskim filmskim festivalom, ki se je že prevesil v drugo polovico. Videli smo vseh enajst filmov, ki se v Perspektivah potegujejo za nagrado vodomec, medtem so Ljubljano obiskali tudi nekateri režiserji in režiserke. Predstavljamo, kaj sta povedala Makedonka Teóna Mítevska, ki je režirala film Dan brez imena, ter islandski režiser Gudmundur Arnar Gudmundsson, ki je v Ljubljani gostoval s filmom Ognjišče. V nadaljevanju pa več o koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z ruskim dirigentom Danielom Raiskinom, novem koncertnem ciklu v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, premieri predstave Rdeča kapica v Lutkovnem gledališču Maribor, razstavi Dušana Tršarja: Retrospektiva v Murski Soboti ter plesno dramski uprizoritvi On/a, ki jo nocoj premierno postavljajo na oder v SNG Nova Gorica.
Razstava Kids (Otroci), ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje, izhaja iz dela umetnika Franca Purga. Ta je med rezidenčnim bivanjem v Belfastu in New Yorku ustvaril delo Kids, v katerem je pozornost namenil presunljivo nasilni igri otrok z obrobja mesta. Glede na Purgovo delo razstava prevprašuje, kako lahko umetnost sodeluje v razširjenem prostoru vzgoje in izobraževanja. Predstavljena dela tako raziskujejo alternative, možnosti, ki bi učenje prestavile onkraj enoznačnega preverjanja znanja in sistematičnih smernic. Ob predstavitvi razstave Kids bomo tokrat v oddaji prelistali tudi knjižni novosti Slovenske matice in se ozrli k dogajanju na Liffu. Avtorica fotografije je Ana Straže.
Današnja oddaja se odvija na odru. Resnica je naslov urbane komedije, ki govori o vlogi resnice in laži v partnerskih odnosih, kot prva uprizoritev sezone 2017/18 pa bo drevi premierno na ogled v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo danes zaživela zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem in naivnim škotskim mladeničem. Balet Silfida velja za enega prvih večjih romantičnih baletov, v zgodovini mariborskega baleta pa ga uprizarjajo drugič.
V današnji oddaji se bomo ozrli na oder. Drevi lahko obiščete dve premieri: balet Orfična himna v SNG Opera in balet Ljubljana in gledališki koncert Slovenska popevka v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Napovedujemo tudi tretji koncert Oranžnega abonmaja v Slovenski filharmoniji in poročamo s filmskega festivala Liffe.
Mariborski slikar Bogdan Čobal se v Galeriji DLUM predstavlja z razstavo razstav, ki bo odprta še do 25. novembra. Mineva namreč 50 let od njegove prve razstave, ki je nastala po koncu študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V oddaji tudi podrobneje o tednu slovenske književnosti ob dunajskem knjižnem sejmu. Pričel se je v osrednji dunajski knjižnici z odprtjem razstave o arhitektu Jožetu Plečniku z naslovom Plečnikova Ljubljana. V prihodnjih dneh pa se bo skupno zvrstilo 16 dogodkov. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na literarni turneji po Sloveniji te dni gostuje priznana in nagrajena sodobna hrvaška pisateljica Lada Žigo in sicer ob prevodu njenega romana Ruleta. Njeno delo tematizira povojno Hrvaško, tranzicijo ter igranje iger na srečo, ki se je kot fenomen razširilo v vojnem in povojnem času na Hrvaškem, ko politično prevarani ljudje dejansko niso imeli od česa živeti. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Nedavno je izšlo najnovejše delo, doktorja socialne antropologije in magistra politologije Ahmeda Pašića z naslovom Še vedno verjamem. Širši slovenski javnosti je postal znan zaradi pobude Ejga – za lepše Jesenice. Z ekipo prostovoljcev in podpornikov, ki jih je zbral okoli nje, je od leta 2013 naprej organiziral številne humanitarne akcije in se trudil, da bi Jesenice postale bolj urejeno mesto. Oddajo je pripravil Marko Rozman
Tokrat se bomo posvetili predvsem literarnim novostim. Knjiga Milene Miklavčič, ki nosi naslov Ogenj, rit in kače niso za igrače, je v samozaložbi izšla pred štirimi leti, njeno nadaljevanje s podnaslovom Babice, hčere, vnukinje pa je ena najbolj pričakovanih knjig letošnje jeseni. V njej spremljamo intimne zgodbe, ki razkrivajo pogled na spolnost in medsebojne odnose treh generacij žensk. Marko Trobevšek je pri založbi Modrijan izdal knjigo z naslovom Tisoč let mraka in luči, v kateri skozi perspektivo različnih področij ustvarjanja piše o kulturni zgodovini srednjega veka. Poleg tega bomo spregovorili o dveh gledaliških premierah: v Mini teatru bodo nocoj uprizorili predstavo Naj bo konec lep, v Gledališču Glej pa pripravljajo Orgijo, ki jo bodo premierno uprizorili jutri. Gre za zadnji del Trilogije Urške Brodar, Jureta Novak in Katarine Stegnar, ki sledi predstavama Zato sem srečen in Katarina po naročilu. Tudi festivala Kantfest v Rušah in pregleda kitajske kulturne politike ne bomo izpustili.
V Rimu je sezona razstav likovne umetnosti v polnem razmahu. V prejšnjih oddajah smo že podrobno poročali o retrospektivi prelomnega desetletja Pabla Picassa, ki je odprta v konjušnicah na rimskem Kvirinalu, ter o delih iz zasebne zbirke Clauda Moneta v Vittorianu na Beneškem trgu. Tokrat o palači Barberini, v kateri razstavljajo približno dvajset del Giuseppa Arcimbolda, italijanskega slikarja, ki ga bržkone najbolj poznamo po njegovih portretih ljudi, sestavljenih iz sadja in zelenjave, pa tudi rož, rib in knjig; in o dogajanju v rimski mestni galeriji moderne umetnosti, v kateri so na ogled dela sicilijanskega umetnika Francesca Trombadorija, ki je bil med najpomembnejšimi člani umetnostnega gibanja, znanega kot Rimska šola. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je na ogled razstava Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja, ki prinaša upodobitve slovenskih krajev s sredine 19. stoletja.
Pred jutrišnjim državnim praznikom bomo spregovorili o oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Čeprav se nam danes zdi vzpostavitev knjižnega jezika nekaj samoumevnega, pa je bilo pred petimi stoletji to izjemno zahtevna naloga, ki je spominjala na utopijo. Slovenski protestantski pisci so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Poleg tega se bomo v oddaji posvetili premieri predstave Naj bo konec lep v Mestnem gledališču Ptuj, tudi razstave Odlivanje smrti v Galeriji Vžigalica ne bomo izpustili.
V današnji oddaji predvsem o gledališču. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo drevi premiera avtorskega projekta Sen kresne noči režiserja Jerneja Lorencija; v nedeljo pa bo Stari mestni elektrarni v Ljubljani premiera plesno-gledališke predstave Branka Potočana z naslovom Prijatelj, postoj in poglej. Poročamo tudi iz 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in predstavljamo drugi del novosti založbe Mladinska knjiga.
Na redni spored slovenskih kinematografov danes prihaja film Prebujanja režiserja Petra Bratuše. Intimna drama o zagatah treh parov na pragu srednjih let je združila igralska imena kot so Jana Zupančič, Primož Pirnat, Saša Pavlin Stošić, Sebastian Cavazza, Katarina Čas in Jurij Zrnec. V oddaji še o nocojšnjem, v tej sezoni tretjem koncertu za Modri abonma Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani in o drugem koncertu simfoničnega cikla Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor v tej sezoni, ta bo v dvorani Union. Napovedali bomo tudi jubilejni koncert dekliškega zbora sv. Stanislava, ki bo ob 20. obletnici njihovega delovanja v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Foto: Katarina Čas v filmu Prebujanja
V današnji oddaji predstavljamo projekt Na-poti v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Ta zajema dve razstavi, ki se dotikata tem migracij, beguncev, osebnih zgodb in izkušenj ter politično-ekonomske slike Evrope. Ponovno poročamo iz gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in opozarjamo na dva glasbena dogodka: nastop ansambla za staro glasbo Capella Carniola v samostanu Pleterje ter koncert Milka Lazarja in Igorja Matkovića z Big Bandom RTV Slovenija v ljubljanskem Kinu Šiška. Prisluhnite nam malce po 16ti!
V SNG Opera in balet Ljubljana bodo premierno uprizorili novo slovensko operno delo Ada. Skladatelj Tomaž Svete ga je zložil na libreto pesnika Iva Svetine, ta pa je navdih našel v slovenski pesnici Adi Škerl in njeni pesniški zbirki Senca v srcu. Njena zgodba je simbol iskanja lastnega izraza, ki mu je pot utirala skozi prepreke socialistične cenzure. V oddaji tudi o nastopu priznanega pianista Grigorija Sokolova v Cankarjevem domu, slovenski premieri predstave Misterij sove v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastala v koprodukciji ljubljanskega in francoskega lutkovnega gledališča ter o radijski igri z naslovom Zadnjikrat v Ljubljani avtorja Jožeta Rodeta, ki jo bodo nocoj javno predvajali v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. ¸ Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Dan po predsedniških volitvah predstavljamo satirično pesniško zbirko Jane Kolarič Vsi predsednikovi sonetje. Poročamo tudi iz 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru, ozrli pa se bomo še v tujino: v Rimu so odprli razstavo slavnega impresionista, Clauda Moneta.
V današnji oddaji napovedujemo odprtje 52. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru in razstavo o Harry-ju Potterju v Londonu. Pestro je tudi glasbeno dogajanje: v Mariboru bo jutri koncert v okviru raziskovalnega projekta Carmine Slovenice z naslovom Zveneče skulpture, ki vključuje tudi razstavo. V Ljubljani bo v nedeljo nastopil zbor Slovenske filharmonije, zaključuje pa se tudi festival zvočnih umetnosti EarZoom.
V današnji oddaji predstavljamo antologijo pisateljice Polonce Kovač, pomembne slovenske pisateljice za otroke, med njenimi bolj znanimi je denimo Pet kužkov išče pravega. Delo z naslovom Kaj se komu sanja je v počastitev jubileja pisateljice izšla pri založbi Mladinska knjiga. Poročamo tudi o glasbenih dogodkih: v Ljubljani se še do jutri odvija violončelistični festival Cellofest, v Viteški dvorani v Križankah pa bo prvi koncert letošnjega koncertnega cikla Mladi virtuozi.
V današnji oddaji predstavljamo antologijo pisateljice Polonce Kovač, pomembne slovenske pisateljice za otroke, med njenimi bolj znanimi je denimo Pet kužkov išče pravega. Delo z naslovom Kaj se komu sanja je v počastitev jubileja pisateljice izšla pri založbi Mladinska knjiga. Poročamo tudi o glasbenih dogodkih: v Ljubljani se še do jutri odvija violončelistični festival Cellofest, v Viteški dvorani v Križankah pa bo prvi koncert letošnjega koncertnega cikla Mladi virtuozi.
Neveljaven email naslov