Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
3625 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Za trdno zapahnjenimi vrati šibko osvetljene sobe se brat in sestra v strahu pred zunanjim svetom prenajedata s čokolado, zatekata v izmišljene postapokaliptične svetove in v spomine na otroštvo in starše.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Častitljivi jubilej, 50 letnico je lani praznovala oddaja Radia Slovenija: Slovenska zemlja v pesmi in besedi. O sklepnem delu obeleževanja jutri zvečer v Cankarjevem domu, pa več pozneje. Pri glasbi ostajamo tudi v nadaljevanju oddaje, ko bomo napovedali nocojšnji in nedeljski koncert v Slovenski filharmoniji, zatem pa se selimo na otok, v Veliki Britaniji namreč vsake štiri leta izberejo kulturno prestolnico. Več o dogajanju v mestu Hull od naše londonske dopisnice, pred koncem oddaje pa vas vabimo, da prisluhnete še pogovoru z likovno in lutkovno umetnico Sabino Šinko, ki bo likovne dokumente izbranih lutkovnih predstav iz svojega opusa, predstavila na razstavi v Lutkovnem gledališču Maribor. Vabimo vas k poslušanju!
Čakamo na besedo vseh besed, ki zaznamuje naš čas, pomanjšano različico prepovedanega mesta in na obisk italijanske nacionalne prestolnice kulture.
Med letošnjimi obletnicami bo pri nas v ospredju 100-letnica konca soške fronte. Po 29-ih mesecih in petih dneh je jeseni 1917 ob Soči nastopilo obdobje miru, potem ko sta avstro-ogrska in nemška vojska presenetili Italijane z 12. soško bitko. Ta je bila – še posebno pri Kobaridu – tako uspešna, da so ji rekli Čudež pri Kobaridu, celotno ofenzivo pa so poimenovali Waffentreue – Zvestoba v orožju. Neposredno, po še svežem spominu, je boje na soški fronti opisal pisatelj Ivan Matičič, ki je v njih sodeloval kot vojak avstro-ogrske vojske. Njegova knjiga Na krvavih poljanah je izšla že leta 1922, založba Karantanija pa je nedavno izdala še njegovo delo Skozi plamene prve svetovne vojne: po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. V oddaji bomo napovedali tudi dogodke ob izteku Lutrovega desteletja v Nemčiji in se ozrli po fotografski razstavi Jake Bregarja.
Vojna in mir v gledališču, na razstzavi in v času revolucij, mesec oktober, mesec revolucije in 95. tez na vratih cerkve v Wittembergu, Ljubljana, Dunaj, Praga, mesta s pečatom Jožeta Plečnika.
Teme oddaje: - za čem žalujemo, ko žalujemo za Leonardom Cohenom, Davidom Bowijem, Princeom in Georgeom Michaelom? - načrti kulturnega ministra Toneta Peršaka v letu 2017 - premiera plesne predstave Kamor ptice ne letijo na odru Lutkovnega gledališča Maribor Vabljeni k poslušanju!
V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Béseda dá besedo in igro: 150 let Dramatičnega društva v Ljubljani, na kateri je predstavljeno gradivo Nuka o čitalnicah in razvoju slovenskega gledališča. V oddaji sicer povzemamo tudi pomembnejše razstave, ki so trenutno na ogled po državi.
Danes mineva dve leti od smrti slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna - v počastitev njegovega izjemno plodnega življenja bodo danes v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti odprli Center za poezijo Tomaža Šalamuna. V oddaji predstavljamo še decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ter projekt umetniških klopi v Mariboru.
Teme oddaje Svet kulture: - nove publikacije Teološke fakultete v Ljubljani - umetniška polnočnica v Križevniški cerkvi - prvi Center slovanskih kultur v Moskvi - najbogatejši kitajski tajkun kupuje Hollywood Vabljeni k poslušanju! Foto: Janez Marolt
Teme današnje oddaje Svet kulture: - razstava Začetki tihožitja v Italiji v rimski Galeriji Borghese - okrogla miza Kako pridobiti in obdržati umetniški atelje v Mariboru? - razstava Memgeneza Aleksandre Saške Gruden v ljubljanski Galeriji Alkatraz - pregledna razstava Prostor, vržen iz tira Sreča Dragana v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova - tradicionalni Božični koncert Slovenske filharmonije Vabljeni k poslušanju! Foto: Umetnostna galerija Maribor
Na najdaljšo noč v letu, zimski solsticij, obeležujemo Mednarodni dan kratkega filma. S projekcijami se pridružujejo tudi slovenski kinematografi. Ta noč pa bo zaznamovana tudi z odprtjem Slovenskega bienala ilustracije. V današnji oddaji pozneje tudi o dražbi umetniških del v galeriji Alkatraz in o posebni izdaji knjige Sikstinska kapela. Vabimo vas, da se nam pridružite!
V Mednarodnem grafičnem ikovnem centru so odprli razstavo Green go home, nova knjiga o življenju Alme M. Karlin, uumetniki Tobačne vabijo v svoje prostore in grobnica iz kitajske legende.
Pater Karel Gržan v svoji novi knjigi osvetljuje prikrita interesna ozadja in nakazuje smer možnih izstopov, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih posameznikov in ljudskih gibanj. Knjiga svari pred pastmi revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni.
Umetnik Franc Berthold je dosleden grafik, ki je tako rekoč ves svoj likovni opus posvetil najrazličnejšim grafičnim tehnikam. Tu so linorezi, ki so nastajali v obdobju, ko je bil učitelj razrednega pouka, motivi školjk, industrijski motivi. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu so pripravili veliko pregledno razstavo njegovih del. Sicer pa se v predprazničnem času obeta veliko kulturnih prireditev.
Pesnik hodi po drugačnih poteh, pravi Svetlana Makarovič. Tokrat stopa med nas z novo pesniško zbirko Zima vezilja. Gre za petinštirideset haikujev – kristalno bolečino, odeto v žled. V oddaji pa nismo govorili le o bolečini, ampak tudi o Formatu: luči, razstavi Tanje Milharčič in Nike Rupnik. Skupno jima je ukvarjanje s pedagoško prakso, iz katere črpata poseben pristop k igrivosti podob.
V današnji oddaji najprej o filmu z naslovom Toni Erdmann. Hudomušna družinska drama je letos prejela že številne najpomembnejše filmske nagrade, zadnjo nedavno v Vroclavu za Evropski film leta. Od danes naprej bomo lahko film gledali pri nas. Poročamo še o dveh razstavah - na gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava del Erika Lovka, v Milanu pa kiparska dela Arnalda Pomodora.
Podobe Slovenije je najnovejša monografija vedut slovenskih krajev iz 19.stoletja, podobe treh zim v zgodbah štirih generacij žensk si bo mogoče ogledati v Cankarjevem domu, medtem, ko pesnik Boris A. Novak znova vrtnari z besedami, tokrat v Oblikah duha.
Napetost v ljubljanski Unionski dvorani je bila 12. decembra, leta 1941 skorajda izmerljiva: na odru je France Marolt dirigiral Akademskemu pevskemu zboru. In ta je na koncertu zapel tudi Jenkovo Lipo: pred nabito polno dvorano, v kateri je v prvih vrstah sedel okupator, dan pred kulturnim molkom.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje se tokrat predstavlja z novo, ekološko naravnano razstavo. Gostujoča postavitev Muzeja za oblikovanje iz Züricha poudarja problem plastičnih izdelkov. Kaj se zgodi z njimi, ko jih zavržemo? Vprašaj v naslovu: Končna postaja: morje? je sam po sebi zgovoren. Ljudje smo iz zavrženih plastičnih izdelkov nehote ustvarili velikanske plavajoče otoke – eden takih leži v Tihem oceanu. Plastiko najdemo tudi na plažah in morskem dnu. Ampak to še ni vse. Ta material razpada na mikrodelce, ki imajo skrb zbujajoče posledice za naravo, živali in navsezadnje tudi za naše zdravje.
Na velikem odru ljubljanske Drame bo nocoj premiera krstne uprizoritve igre Merlin ali Pusta dežela. Dramsko epopejo, ki obsega skoraj 400 strani in velja za najbolj veličastno igro, ki so jo po drugi svetovni vojni postavili na nemški oder, je leta 1980 dokončal nemški dramatik Tankred Dorst. Na oder ljubljanske Drame jo postavlja makedonski režiser Aleksandar Popovski. Oddajo je pripravil Marko Rozman
V Narodni galeriji bodo drevi razglasili dobitnice nagrade Mira za leto 2016, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega centra PEN. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor je na ogled velika pregledna razstava o razvoju tekstilne industrije v Mariboru z naslovom Jugoslovanski Manchester – Mariborska tekstilna. V Narodnem muzeju Slovenije bodo drevi odprli razstavo Druga eksplozija – 90 leta. Na Arsu pa se začenja cikel radijskih iger študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Neveljaven email naslov