Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednja tema letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica je begunstvo in z njim vprašanje Kako daleč je dom. Osrednjo nagrado festivala Vilenica pa bodo podelili latvijski pesnici Amandi Aizpuriete.
Pod drobnogled bomo vzeli film Tár, ki izstopa na beneški Mostri, najstarejšem filmskem festivalu na svetu. Z njim se po 16-ih letih na filmsko prizorišče vrača režiser Todd Field, glavno vlogo zvezdniške dirigentke pa je v njem zaigrala Cate Blanchett.
Prisluhnili bomo tudi Topografijam zvoka, mednarodnemu festivalu zvočnih umetnosti.
3633 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica je begunstvo in z njim vprašanje Kako daleč je dom. Osrednjo nagrado festivala Vilenica pa bodo podelili latvijski pesnici Amandi Aizpuriete.
Pod drobnogled bomo vzeli film Tár, ki izstopa na beneški Mostri, najstarejšem filmskem festivalu na svetu. Z njim se po 16-ih letih na filmsko prizorišče vrača režiser Todd Field, glavno vlogo zvezdniške dirigentke pa je v njem zaigrala Cate Blanchett.
Prisluhnili bomo tudi Topografijam zvoka, mednarodnemu festivalu zvočnih umetnosti.
Nocoj bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli novo sezono. Psihološki triler Trije milijoni minut, ki ga režira Barbara Hieng Samobor, se vrti okoli glavnega vprašanja: katera od štirih prijateljic je pripravljena prevzeti krivdo za kaznivo dejanje, ki so ga zagrešile skupaj? S Svetom kulture se bomo odpravili v Čedad na 29. festival glasbe, gledališča in plesa iz držav Srednje Evrope in Balkana – Mitelfest. Letošnja osrednja tema je empatija. Prav tako iz Italije, natančneje iz Benetk se nam bo oglasila Ingrid Kovač Brus, ki spremlja 77. beneški filmski festival. Ta se je prevesil v drugo polovico in danes je na sporedu eden najbolj pričakovanih filmov letošnje Mostre – dokumentarec Notturno režiserja Gianfranca Rosija. Pa še tradicionalni koncertni cikel Jesenskih serenad bomo napovedali, s katerim Glasbena mladina ljubljanska zadnjih 43 let barva september. Vabljeni v našo družbo. Foto: MGL
V Svetu kulture se tokrat podrobneje posvečamo 77. beneški Mostri, mednarodnemu filmskemu festivalu, na katerem se letos predstavlja daleč največje število režiserk, glede na prejšnja leta. O filmu bomo govorili tudi v prispevku o festivalu migrantskega filma, vrhunec oddaje pa namenjamo vidnemu uspehu Igranega programa Radia Slovenija, ki se z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod vrača s festivala Zlati lev v Umagu. Proti koncu oddaje pripravljamo še prispevek o novostih s področja otroške in mladinske književnosti. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Maša Derganc Veselko in Sebastian Cavazza v vlogah nekdanjih partnerjev. Foto: RTV Slovenija/Špela Kravogel.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana letošnjo sezono, polno negotovosti – imenovano Lebdenje – začenja s premiero predstave Požigi, ki bi morala biti uprizorjena že spomladi. Uprizoritev po besedilu Wajdija Mouawada, libanonskega dramatika, igralca in režiserja, je režirala Nina Rajić Kranjac. Med motivi, ki jih ponuja dramsko besedilo, režiserka poudarja pogum za spremembe, katerega nosilec je dramski lik matere. Začel se je tudi program že 21. Evropskih dni judovske kulture, ki ga pripravlja Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine, slovenski program pa koodinira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Obsega predavanja, razstave, filmske projekcije, koncerte, kolesarjenje in vodenje po mestu. Okoliščine, povezane z epidemijo, prinašajo novost – ne le v obliki upoštevanja preventivnih ukrepov na dogodkih, temveč v nedeljo tudi več ur mednarodnih vsebin na spletu.
Ko gledamo človeka skozi lastne oči, ga vidimo kot enovito bitje, ki živi ločeno od vsega živega v naravi. Ko gledamo na človeka skozi mikroskop, pa postanejo meje manj jasne, dinamične in vse lahko postane bolj povezano. Kaj je človek v razmerju z vsem živim, je osrednje vprašanje razstave Živi objekt, ki je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na nje se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. V oddaji tudi o 10. jubilejnem festivalu sodobne glasbe Brda Contemporary Music Festival.
Danes bomo napovedali 77. beneško Mostro – Letošnji beneški mednarodni filmski festival bo eden najbolj nenavadnih do zdaj, tako na primer ne bomo videli hoolywoodskih produkcij, bo pa zato več priložnosti za ostale filme, 18 se jih bo potegovalo za zlatega beneškega leva. Nocojšnji prvi večer bodo posvetili pred kratkim umrlemu glasbenemu maestru Enniu Morriconeju. V Svetu kulture se bomo odpravili še v atrij ljubljanskih Križank na razstavo istrsko občutenih malih plastik kiparja Jožeta Pohlena, ki se je po šolanju in bivanju v Firencah tik pred koncem druge svetovne vojne vrnil v rojstno Hrastovlje, pri ustvarjanju pa je bil vseskozi zavezan predvsem domači Istri. Foto: Reuters
Mehka moč, spretnost, s katero se država predstavlja v čim lepši luči, je ob boku razmerja med umetnostjo in politiko že dolgo v ospredju zanimanj Jasmine Cibic, umetnice, ki nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Danes bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli njeno razstavo Fundus prizadevanja, ki se osredotoča na politično motivirana kulturna darila. V Svetu kulture bomo spregovorili tudi o razstavi kiparja in večmedijskega umetnika Zorana Srdić Janežiča v Galeriji ZDSLU v Ljubljani z naslovom Kdor visoko leta ..., na kateri se vprašuje po metamorfozah kolektivne in individualne zavesti o kiparskih delih, ki naseljujejo naš javni prostor. In še o filmu: od danes si boste v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor lahko ogledali novo mojstrovino švedskega cineasta Roya Anderssona O neskončnosti, ki se bo v prihodnjih dneh zavrtela še v drugih kinih slovenske Art kino mreže. V Slovenski kinoteki pa se bo od jutri do nedelje zvrstilo sedem filmov iz Anderssonove retrospektive. Foto (izrez): Jasmina Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video
Dogajanje letošnjega mednarodnega filmskega festivala Kino Otok se je v Izoli včeraj končalo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh nekatere festivalske vsebine svojo pot do občinstva našle v Ljubljani in na spletu. Več o tem, kaj je ponudil letošnji Kino Otok, v današnji oddaji! Prelistali bomo tudi znanstveno monografijo dr. Andreja Rahtena Po razpadu skupne države, v kateri avtor analizira intenzivno zgodovinsko dogajanje po koncu 1. svetovne vojne. Njegova analiza seže od domačih krajev in mest do pariške mirovne konference, njeni protagonisti so znane in manj znane zgodovinske osebnosti, med njimi tudi Ivan Žolger. Foto: Kino Otok/Maruša Sosteric
Jutri se bo v Mariboru zaključila letošnja izdaja festivala Lent. Utrip zadnjih dni je za oddajo Svet kulture preverila Urška Čop Šmajgert. Pogovorili smo se tudi z Krisztino Tóth, avtorico Odprtega pisma Evropi in se sprehodili po razstavi Mladi, neznani, avantgardni. Gre za razstavo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja Novo mesto, ki predstavlja sodelujoče akterje novomeške pomladi, katere 100. obletnica bo letos septembra. Danes se na Opčinah začenjajo tudi 55. študijski dnevi Draga, ki so od leta 1966 prispevali k demokratični in osamosvojitveni misli. Letošnji program Drage je preveril Marij Čuk. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Lent
Dnevi poezije in vina, literarni festival, ki je najprej imel dom v Medani, leta 2010 pa ga je našel na Ptuju, se je z Večeri pred dnevi v različnih mestih v Sloveniji in avstrijski Potrni začel včeraj, v Ptuju in okolici pa se bo ustalil danes. Zaradi omejitev glede koronavirusa bo letošnja izdaja precej okrnjena. V Slovenijo ne bo pripotovala kuratorka programa in pesnica Volha Hapejeva iz Belorusije, festival pa bo minil tudi ob odsotnosti obeh častnih gostov Johna Burnsida in Patrizie Cavalli, razlogi, zakaj ju ne bo na Ptuju, sicer niso povezani s covidom-19. Festivala pa se bo udeležila Krisztina Tóth iz Madžarske, avtorica Odprtega pisma Evropi, ki ga bo nocoj prebrala na Vrazovem trgu. Na Festivalu Ljubljana pa si bo nocoj občinstvo lahko ogledalo grško tragedijo Alkestido, ki odpira vprašanja smrti, izgube in vloge ženske v družbi. Ta najstarejša ohranjena Evripidova tragedija ponuja številne interpretacije in velja za eno njegovih najbolj enigmatičnih besedil. Prav enigmatičnost je prepričala Livijo Pandur, ki se pod predstavo, nastalo za Gledališče Marina Držića v Dubrovniku, podpisuje kot režiserka. Premierno so predstavo v dubrovniškem gledališču uprizorili lani septembra, danes pa jo ima torej priložnost videti tudi ljubljansko občinstvo. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Neverjetnih 107 let je doživel Boris Pahor, in to v stoletju, ki je bilo zaznamovano z najusodnejšimi dogodki v človeški zgodovini. Ob opazovanju teh se je spraševal tudi o svoji vlogi in poslanstvu, pričevanju o totalitarizmih, položaju slovenske manjšine in slovenstvu. V oddaji boste slišali odlomek iz Pahorjeve dnevniške knjige Žlahtne transverzale, v kateri se ozira na svoje življenjsko poslanstvo. Da je jezik snov, ki jo oblikujemo in se je zavedamo, nas spomnijo verzi Boruta Gombača, za katere je prejel Veronikino nagrado. V oddaji pa tudi o filmskem festivalu Kino otok, ki se nocoj začne v Izoli.
Festival kratke proze Short, ki se nocoj začenja v Novem Mestu ter festival sodobnega plesa Front@ v produkciji zavoda Flota v Murski Soboti sta glavna poudarka današnje oddaje. V njej bomo napovedali še podelitev Veronikine nagrade v Celju, glasbeno literarni projekt »Vse o Beethovnu« v Kopru ter instalacijo »Pridi k meni« v Mariboru.
Posvečamo se mednarodnemu festivalu umetnosti, znanosti in tehnologije A dela?, ki se danes začenja v Ljubljani in razstavi Hvalnica brezdelju, ki odpira festival. Pogledali bomo tudi v festivalsko razvejan in bogat teden, ki je pred nami. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: grafična podoba festivala A dela?, vir: https://www.a-dela.si/
V Mariboru se je dopoldne začel festival Lent, ki je zaradi virusne okužbe v svetu in pri nas drugačen. Program je okrnjen, manj je tujih gostov, zato pa ponujajo več nastopov izstopajočih slovenskih ustvarjalcev. Govorili bomo o tem, kako avantgardni duh Bauhausa razumemo danes. V ljubljanski Švicariji je na ogled devet instalacij Tanje Devetak in Eduarda Čehovina, ki so začele nastajati ob lanski stoletnici ustanovitve Visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus. Foto: Ars.
V ospredju oddaje bo najprej festival Grounded, ki se začenja danes in bo potekal pred tivolsko Švicarijo. Gre za festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma. Njegovi organizatorji so prepričani, da je bilo v času letošnjih protestov izrečenih veliko laži, zato so se odločili, da tokrat v ospredje postavijo resnico in nezmožnost njenega razlikovanja od ne-resnice in laži. Festival bosta nocoj odprli predavanji z naslovom Svet kot dobava in nakup ter (Politična) odgovornost v času organiziranega laganja. V Mariboru je del letošnjega festivala Lent projekt Živa dvorišča, tokrat poleg glasbenih dogodkov in tematskih sprehodov po mestu ponuja tudi pogovore o teh mestnih prostorih, skritih očem. V Piranu se zvečer začenja Tartini festival, ki že devetnajsto leto zapored opeva slavo našega piranskega rojaka in z vrhunskimi umetniki širi njegov glas po vsem svetu.
Umetnik in raziskovalec Tao G. Vrhovec Sambolec se v svoji praksi osredotoča na zvok, nove medije, interakcijo v realnem času in na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegov projekt 0.004 Hz, ki ga predstavljajo v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, raziskuje primanjkljaj električne energije, do katerega je leta 2018 prišlo zaradi spora med Srbijo in Kosovom. Večina med nami ga niti ni opazila, a zaradi njega se je povprečna frekvenca električnega toka v omrežju vse od Istanbula do Santiaga de Compostele in od Rima do Kobenhavna znižala za 0.004 Hz. Zaradi padca frekvence za 0.004 Hz so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut.
Danes o novostih iz naših knjigarn in galerij. Predstavili bomo protivojni roman nemškega pisatelja Gerta Lediga. Njegovo Povračilo velja za pomembno delo povojnega realističnega pripovedništva. Sledi pogled v Maribor, kjer razstavo odpira slikar Stojan Grauf. Serijo 66 linorezov in 9 oljnih slik je poimenoval Ljubezen in sovraštvo; na ogled je v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor. Foto: Radio Maribor/DLUM.
Sprehod po kulturni ponudbi bomo začeli v prestolnici, kjer na Festivalu Ljubljana s koncertom opernih arij danes gostuje slovita ruska sopranistka Ana Netrebko s svojim možem Jusifom Ejvazovom; v Ljubljani se začenja tudi festival kratkega filma FEKK ter vseslovenska muzejska akcija Naprej v preteklost. Foto: Ars
Sindikat odklonskih identitet so v zavodu Emanat prvič priredili leta 2018, da bi na »platformi robnih urbanih žanrov« združili in povezali ustvarjalke in ustvarjalce, ki z žanri kabareta, burleske, satire in parodije preobračajo uveljavljene družbene standarde in udejanjajo pravico do različnosti. Letos ga odpira venezuelsko-belgijska ustvarjalka Sophie Rodriguez, sicer stara znanka festivala. S performansom Projekt Šopirjenje raziskuje pomene, ki jih ženska telesa vzbujajo v kapitalistični družbi. Prav posebna izkušnja pa je tudi zvočno-gibalni performans z naslovom Sonihanja intermedijske umetnice Petre Kapš in plesalke Anje Bornšek, saj po njunih besedah vodi obiskovalce iz slušnega in vidnega v občutenje.
Razstava dveh mladih romunskih umetnikov, ki ustvarjata pod imenom S.A.B.A., ruši predpostavke o tem, kaj naj bi bila retrospektiva. To večinoma povezujemo z umetniki z zavidljivim opusom del, tokrat pa smo v ljubljanski galeriji ŠKUC priča retrospektivi, ki se začne v času pred rojstvom obeh ustvarjalcev in sega v prihodnost. V Svetu kulture tudi o negotovem položaju Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: upadu obiskovalcev in zastoju projekta prenove grajskega kompleksa. Vabljeni k poslušanju. Foto: S.A.B.A.
Zadnja korona je v obtoku dovolj časa, da so nekatera umetniška dela s tem motivom že ustvarjena ter pripravljena za branje ali ogled. Mestno gledališče Ptuj bo z današnjo premiero še pred koncem poletja vstopilo v novo sezono – kabaretna predstava Lunapark kuga v režiji Matjaža Latina bo s pravo mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti nastavila ogledalo tako imenovani koronaresničnosti. Spregovorili bomo tudi o slikarski razstavi Ladje arhitekta Jurija Kobeta, ki je na ogled v Pretorski palači v Kopru, in o tolkalskem koncertu WOODSToP v okviru festivala Poletje v Stari Ljubljani. Foto z vaj za predstavo Lunapark Kuga: Stanislav Zebec
Neveljaven email naslov