Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnji oddaji tega tedna vabimo v gledališče: V SNG Nova Gorica bo na ogled gledališka klasika Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki se je včeraj začel v Mariboru.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V zadnji oddaji tega tedna vabimo v gledališče: V SNG Nova Gorica bo na ogled gledališka klasika Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki se je včeraj začel v Mariboru.
Vprašanja okoljske problematike in njenih posledic delujejo kot visenje na nitki. Tudi razstava Eve Sajovic v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nosi tak naslov. Postavitev je del mednarodne mreže Overview Effect, ki obravnava povezave med sodobno umetnostjo in okoljskimi vprašanji. Bili smo v Lutkovem gledališču Ljubljana, kjer smo si ogledali glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza in ugledališčeno poezijo Toneta Pavčka Angeli. Začeli pa bomo s Cankarjem, ki se je rodil na današnji dan pred 145 leti.
Véronique Olmi je pri nas do zdaj poznana samo kot avtorica romana Bakhita v prevodu Janine Kos o sužnji, ki postane redovnica in svetnica. Na slovenskih odrih njena besedila niso bila uprizorjena vse do zdaj, ko si bomo lahko nocoj in jutri ob dvajsetih na spletni povezavi ljubljanske Drame z odra Male drame ogledali v živo odigrani predstavi igre Škorpijon. Véronique Olmi jo je napisala leta 1989, ko se je na političnem prizorišču uveljavil Jean – Marie Le Pen, voditelj skrajnje desničarske stranke, zato je kot odgovor na to napisala igro o ksenofobiji, strahu in sovražnosti do neznanega, kar je postalo v tem času epidemije in izolacije znova aktualno. Dramo Škorpijon je prevedel Primož Vitez, dramaturg je bil Rok Andres, režirala jo je Nina Šorak. Danes pa se bomo posvetili tudi participatorni predstavi Fent cua/Medtem ko smo čakali, ki jo navdihujejo različni pojavi čakanja v vrsti, v središče raziskave pa postavlja izkušnjo občinstva. Premiera se začne ob 18. uri v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Avtorici Joana Serra Forasté in Urša Sekirnik s projektom razmišljata o dvojnosti, da se čakanje zdi kot nadležno vsakodnevno dejanje, ki pa je hkrati precej kompleksno. Zanimal ju je pojav čakajočih človeških teles – po kakšnih pravilih se organizirajo glede na prostor in namen vrste. In kaj se fizično dogaja v nas med tem – na koži, v očeh in seveda v mislih. Želeli sta ustvariti predstavo, v kateri prav telesa, ki pridejo na ogled, postanejo del nje. V Svet kulture pa še o začetku festivala Fabula, literature sveta, in še o čem. Vabljeni v našo družbo. Foto: Peter Uhan, SNG Drama Ljubljana, predstava igre Škorpijon
Danes v oddaji predstavljamo skupinsko likovno razstavo ljubljanskega umetniškega kolektiva Podmladek, ki razstavlja v mariborski galeriji Media nox. Napovedujemo koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo nocoj pod vodstvom Simona Krečiča izvedel program, poimenovan Črtova Četrta. Na sporedu bo 4. Simfonija Črta Sojarja Voglarja, Uvertura h komični operi Blaža Arniča ter Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa. V oddaji pa tudi o tem, kdo bo prejel zlatega leva za življenjsko delo na Mednarodnem arhitekturnem bienalu, ki se v Benetkah začenja 22. maja.
Pomladno svež majski dan kar vabi k velikim in dolgim korakom v svet, svet kulture. Tako bomo z rimskim dopisnikom stopili v rimski muzej Maxxi, v katerem so odprli razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije. Korake povezovanja stopajo v Galeriji Photon, ko soočajo po dva ustvarjalca v terminu t.i. »avtorskega dialoga«. Letos je termin »dialoga« postavljen v kontekst natečaja Drugačni svetovi, ki ga vsako leto organizirajo v Galeriji Photon. Pomladno sveže in navdihujoče kot prvi dve novici pa vsekakor ni poškodovanje umetniškega dela z razstave Ko gesta postane dogodek, ki je razpeto na pročelju ljubljanske palače Cukrarna. Foto: EPA
Novi Skubičev roman šteje več kot 400 strani. Čeprav bi utegnili pričakovati, da ga je pisatelj pisal med karanteno, ko je imel na voljo veliko časa, pa temu ni tako. Dokončal ga je nekaj dni pred začetkom epidemije in poslal v prvo branje. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina, podrobnosti o njej pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kdo so letošnji nominiranci za nagrado Desetnica ter katera razstava je trenutno aktualna v Društvu likovnih umetnikov Maribor.
Na današnji dan pred 140 leti je umrl Josip Jurčič, ki velja za avtorja prvega slovenskega romana. Pisal pa ni samo literarnih besedil, bil je tudi pomemben novinar in urednik Slovenskega naroda ter ena od osrednjih osebnosti slovenskega kulturnega in literarnega življenja 2. polovice 19. stoletja. Ker letos praznujemo še dva jubileja poveza z Jurčičem, 150 letnico nastopa urednika pri Slovenskem narodu in 160 let od objave Pripovedke o beli kači, je vlada na predlog društev in občine Ivančna Gorica letošnje leto razglasila za vseslovensko leto Josipa Jurčiča in tudi Josipa Ipavca. Glavnina Jurčičevih prireditev, ki jih krojijo zdravstveni ukrepi, potekajo v občini Ivančna Gorica. V oddaji bomo pregledali tudi, , kaj se je znašlo na knjižnih policah na področju otroške in mladinske literature v preteklem mesecu.
Tokrat izpostavljamo razstavo, ki so jo v torek odprli v Kapitolskih muzejih v Rimu. Gre za razstavo staroveških mozaikov, ki so jih pred stoletjem našli na nekaterih od sedmih rimskih gričev. Mnogi od njih so zdaj prvič na ogled javnosti. Mednarodno uveljavljen tržaški geograf Milan Bufon je izdal monografijo, v kateri preučuje položaj Slovencev v Italiji v zadnjih sto letih. Upad slovenskega prebivalstva na Tržaškem je bil od leta 1910 do danes kar 58-odstoten. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa je vrsto let ustvarjala igralka Bogdana Bratuž, ki se je v 87 letu starosti pred kratkim poslovila. V oddaji tudi o razstavi Ko gesta postane dogodek, ki bo do 20. junija na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
»Ples je skrita govorica duše,« je o plesu dejala znamenita ameriška plesalka in koreografinja Martha Graham. Kaj pa se zgodi, ko epidemija prepreči, da bi se prek plesa izražali, se med plesom dotikali in negovali skupinsko plesno ustvarjalnost? Kot je v letošnji mednarodni plesni poslanici povedal nemški baletnik Friedmann Vogel, je treba vztrajati in počakati, da hudi časi minejo. Številni plesni učitelji so se zatekli k poučevanju na daljavo, kar pa je glede na naravo te umetnosti kar velik izziv. O tem danes ter o gledališčih in kinodvoranah, ki pa so se odprli v sosednji Italiji. To je spodbudilo tako zadovoljstvo, da so že zdaj projekcije in predstave razprodane. V Svetu kulture bomo napovedali še nocojšnji Arsov prenos 16. koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel izjemen slovenski organist Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju. Foto: Filippo Jorio, SNG Opera in balet Ljubljana
Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja, je ob razstavi zapisal umetnik Marko Jakše. Prvi del razstave z naslovom Na otoku Niga se osredotoča na Jakšetova novejša dela, tokrat, pa je mogoče v galeriji SLOART videti dela iz starejših obdobij umetnikovega ustvarjanja. V starem mestnem jedru Kranja pa je mogoče videti, kako se keramika povezuje z drugimi mediji, kot so grafika in reciklirani materiali. Na ogled je razstava sodobne kinetične keramike ?r kvadrat.
Manjša in neodvisna koncertna prizorišča ostajajo bodisi zaprta ali pa so pogoji, pod katerimi bi lahko delovala tako strogi, da si odprtja ne morejo privoščiti. Zato so se povezala in oblikovala mednarodno iniciativo koncertnih prizorišč Enlarge Europe, katere del je tudi ljubljanski KUD Channel Zero. V oddaji napovedujemo tudi gledališko predstavo Jubilej, ki bo po dolgem času izvedena živo na odru.
Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega, opozarja tudi sejem s kavča, ki je letos na spletu združil več kot 50 slovenskih založnikov. V oddaji pa se bomo vprašali tudi zakaj se je Goran Vojnović odločil ponovno pisati o Marku Đorđiću, čefurstvu in ljubljanskih Fužinah. Avtor Čefurjev raus - ene od redkih domačih knjig, ki so postale pravcati kulturni fenomen, namreč z romanom Đorđić se vrača nadaljuje zgodbo osrednjega lika te uspešnice. Foto: Pixabay
Jakopičeve nagrade, najpomembnejše nagrade na področju vizualne umetnosti v Slovenije, letos slavijo slikarstvo izrazitih barv – to izkazuje tudi razstava prejemnikov nagrad v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kjer so na ogled dela Franca Novinca in Milene Usenik, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo in Silvestra Plotajsa Sica, prejmnika Jakopičeve nagrade za opus v zadnjih letih. V oddaji pa tudi o liričnem projektu Petre Varl, ki v svojem domačem okolju obračunava s svojo dosedanjo umetniško prakso. Foto: Tomaž Šantl
La Doctora je bil nadimek slovenske raziskovalke življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju, doktorice Branislave Sušnik. Slovenski etnografski muzej se ji, po znanstvenem delu, zdaj posveča z razstavo. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo približali sklepnemu koncertu Slovenskih glasbenih dnevov 2021. Književnosti danes ne bomo obšli, temveč bomo o njej spregovorili v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Vabimo vas, da se nam pridružite.
To je naslov razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki je na ogled v galeriji Generali v Ljubljani. Slikarka z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Naravo pa opeva tudi razstava Stojana Graufa, ki je na ogled v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Naslovil jo je Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje. V oddaji predstavljamo tudi novo kratko radijsko igro z naslovom Prihod, ki je nastala po besedilu Vitomila Zupana.
V teh časih potrebujemo dobre novice, še posebej na področju kulture. Ta prihaja iz Italije, kjer si je založništvo opomoglo. Razlog za to je tudi v tem, da so Italijani med pandemijo uvrstili knjige med primarne dobrine, kot so zdravila in živila, zaradi česar so bile knjigarne odprte. Ključne pa so bile ponudbe elektronskih in zvočnih knjig ter razvoj dostavnih poti. V oddaji še o varovanju gozdov. V mariborskem razstavišču Kibela se z videom in instalacijo s to temo predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu. Foto: Engin Akyurt / Pixabay
Oddajo bomo začeli z nagrajencem prestižnega fotografskega natečaja World Press Photo, slovenskim dokumentarnim fotografom Cirilom Jazbecem. V Kategoriji Okolje je za serijo fotografij, posnetih v Severni Indiji, prejel drugo nagrado. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki je nastal v sklopu programske platforme Drama laboratorij ljubljanske Drame. Informans ali neformalni performans je sicer oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa so minuli petek odprli razstavo z naslovom Women about women – Ženske o ženskah. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Rise of women – Vzpon žensk, ki ga podpira Evropska unija, in je posvečena ženski v kulturi Zahodnega Balkana. Tudi o tem danes. In še o glasbi: v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije po pol leta znova zazvenel v polni zasedbi, nocoj ob 20-ih bomo lahko na Programu Ars v oddaji Petkov koncertni večer poslušali posnetek koncerta, ki ga bomo predstavili tudi v današnji oddaji. Foto: Peter Uhan
Kuratorka reče: »Pomagaj mi!« Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru? Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi, ki razmišlja prav o mediju razstave, o načinih nastanka umetniškega dela in o prostoru, v katerem gostuje – v ljubljansko Galerijo Škuc gremo danes. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so novo premiero pripravili kar za splet, ogledali si jo bomo lahko danes ob 18. uri. Predstava Rečí rečí najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Tia Čiček
V oddaji Svet kulture danes najprej o 35. Slovenskih glasbenih dnevih, ki bodo letos potekali na spletu. Dnevi, ki se jih je prijel naziv Praznik slovenske glasbe že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Predstavljamo tudi razstavo, ki je na ogled v galeriji P74 in predstavlja dela osrednjega hrvaškega konceptualnega umetnika Mladena Stilinovića.
Roman Figa Gorana Vojnovića, galerija človeških usod različnih generacij, bo zdaj zaživela še v zvočni obliki, kot zvočna knjiga. Ob tem se je na Prvem programu začelo predvajanje serije posamičnih poglavij iz zvočne knjige, temu romanu pa namenjamo tudi današnji literarni večer. V oddaji pa bomo predstavili tudi pesniško zbirko Iz jezika, ki ga ni Fabjana Hafnerja, pomembnega prevajalca slovenske literature v nemškem jeziku. Ta izkušnja odseva tudi v njegovi poeziji, ki poudarjeno razmišlja o jeziku. FOTO: RTV Slovenija
58. literarno nagrado Vstajenje za leto 2020 bo drevi prejel Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo. Kot piše v utemeljitvi, je Qualizza moralna avtoriteta beneških Slovencev, ki opogumlja svoje rojake in povzdigne glas, ko je treba braniti njihove pravice. V oddaji tudi o Kosovelovem domu Sežana – Kulturnem centra Krasa, ki so ga začeli graditi na današnji dan pred tremi desetletji.
Neveljaven email naslov