Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mariboru se je sinoči sklenil 11. festival dokumentarnega filma Dokudoc. Potem ko je na filmskem festivalu Al Jazeera Balkans v Sarajevu doživel svetovno premiero, so pretresljivi dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari prikazali še na mariborskem festivalu, kjer je včeraj prejel glavno nagrado DOKUDOC 2022. »To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna - ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija festivala Dokudoc v utemeljitvi nagrade za film. V oddaji predstavljamo tudi četrto prozno delo vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika – roman Sveti gozd ter vas vabimo v novomeško galerijo Simulaker na razstavo slikarke Neže Perovšek.
3695 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Mariboru se je sinoči sklenil 11. festival dokumentarnega filma Dokudoc. Potem ko je na filmskem festivalu Al Jazeera Balkans v Sarajevu doživel svetovno premiero, so pretresljivi dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari prikazali še na mariborskem festivalu, kjer je včeraj prejel glavno nagrado DOKUDOC 2022. »To je film z zlobo, ki je ne boste pozabili. Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna - ta film nas bo na to vedno opominjal,« je zapisala žirija festivala Dokudoc v utemeljitvi nagrade za film. V oddaji predstavljamo tudi četrto prozno delo vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika – roman Sveti gozd ter vas vabimo v novomeško galerijo Simulaker na razstavo slikarke Neže Perovšek.
"To so za uprizoritvene umetnosti res težki časi in številni umetniki, tehniki in gledališki mojstri le s težavo ostajajo v poklicu, ki je že tako poln negotovosti. Morda pa so prav zaradi te vedno navzoče negotovosti sposobnejši to pandemijo preživeti s humorjem in pogumom. Njihova domišljija se je v teh novih okoliščinah že prelila v inovativne, zabavne in ganljive načine komunikacije, seveda v veliki meri po zaslugi spleta. Ljudje drug drugemu pripovedujejo zgodbe, vse odkar so na planetu. In lepa gledališka kultura bo živela, dokler bomo tu ostali." Tako je med drugim zapisala britanska igralka Helen Mirren, avtorice letošnje mednarodne poslanice ob Svetovnem dnevu gledališča, ki ga vsako leto obeležujemo 27. marca. Tudi v današnji oddaji vas vabimo k vsebinam in oblikam življenja na odru. Te v časih, ki jih živimo, h gledalcu prihajajo po pretočnih spletnih kanalih. Posvetili se bomo premierama, ki ju pripravljajo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in SNG Drami Maribor. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače, SNG Drama Maribor, foto: Peter Giodani
Na Festivalu dokumentarnega filma, ki je sklop Posvečeno namenil letošnjemu dobitniku Prešernovega sklada, Matjažu Ivanišinu, si bomo lahko ogledali tudi njegov dokumentarec Karpopotnik. Na vojvodinske poti filmarja Karpa Godine, ki je nekoč posnel danes le v fragmentih ohranjen film ceste Imam eno hišo, se je Ivanišin podal štirideset let pozneje ter sestavljal in si predstavljal njegovo potovanje. V Karpopotniku nekoč mladi ljudje zdaj kot starci pripovedujejo o življenju od prvega filma naprej. In še o glasbi danes, nocoj nas tudi na valove programa Ars vabi neposredni prenos četrtega večera cikla Filharmonični klasični koncerti. Nekoliko okrnjena zasedba Orkestra Slovenske filharmonije bo skupaj z enim vidnejših violinistov svoje generacije, Gordanom Nikolićem postregla z deli treh glasbenih mojstrov – Haydna, Tartinija in Mozarta. Foto: Slovenski filmski center
V oddaji bomo danes spregovorili o 23. Festivalu dokumentarnega filma. Kot smo zadnje čase pri festivalih že vajeni, bo potekal prek spleta, skupno pa bo ponudil dvajset celovečercev in štiri kratke filme. Izvedeli boste tudi več o fotografski razstavi Francija Viranta z naslovom Počitnice v Rimu, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma. Izbor fotografij odseva en teden bivanja v italijanski metropoli.
Kako mesto kot stičišče različnih usod, vrednot, ekonomskih interesov povezati v usklajeno celoto pod skupnim imenovalcem slogovno dovršenega urbanizma? In kaj nas o tem uči zgodovina? Na primeru naselbin v Furlanski nižini, ob meji Slovenije z Italijo, odgovore išče dokumentarni film Idealna mesta Amirja Muratovića. In še med knjige: pri Cankarjevi založbi je v zadnjem času izšlo osem novih knjig v zbirkah Moderni klasiki, Najst, Vilenica in Bralna znamenja ter izvirni leposlovni deli Fabjana Hafnerja in Anje Mugerli. Zbirka Moderni klasiki obstaja že dvajset let in je slovensko prevodno književnost obogatila s številnimi naslovi temeljnih del sodobne književnosti. Med njimi sta tudi romana Speči spomini Patricka Modianoja in Dobri možje Arnona Grunberga. Na fotografiji načrt Palmanove, vir Televizija Slovenija
Še vedno verjamem v dedka Mraza je nekoliko humorni naslov razstave, s katero se fotograf Robert Marin predstavlja v Galeriji Ravne. Z barvnimi fotografijami v tako imenovani snapshot estetiki lovi obrobne dogodke in pojave urbanega življenja. V oddaji pa se bomo ozrli tudi proti Dolenjski in napovedali odmevnejše poudarke prihodnjega programa Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Foto: Galerija Ravne
Tržaški literat Miroslav Košuta je 11. marca slavil 85. rojstni dan, ob tej priložnosti pa je izšla njegova nova pesniška zbirka z naslovom Božaj veter. Pred svetovnim dnevom poezije, ki bo v nedeljo, 21. marca, se bomo v oddaji sprehodili med pesmimi jubilanta. Napovedali pa bomo tudi koncert Igraj kolce Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije, ki je namenjen najmlajšim poslušalcem. Foto: MMC
Danes v oddaji predstavljamo projekt Jesenice, ki ga soustvarjajo umetniki treh generacij, naš veliki klasični fotograf Tihomir Pinter, mladi konceptualni, provokativni umetnik in fotograf Tadej Vaukman in Roman Uranjek, eden izmed ustanovnih članov umetniškega kolektiva Irwin. Razstava je na ogled v galeriji Fotografija v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so nedavno izdali nov katalog zbirke del Bogdana Borčića, enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in grafike. V galeriji hranijo 330 umetnikovih del, nekaj jih postavljajo na ogled tudi v novi postavitvi.
V tokratni oddaji predstavljamo nov roman Mirane Likar z naslovom Pripovedovalec, ki je nedavno izšel pri založbi GOGA. Izvedeli boste tudi več o novi razstavi v Novem mestu. Video projekcija umetnice Maruše Meglič z naslovom Privlačna sila bo na ogled na pročelju tamkajšnje knjižnice.
Dobrih 40 let je od nastanka avantgardne slovenske umetniške skupine Laibach, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu, celo v Južni in Severni Koreji, in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je 1. junija 1980 vse začelo, v Trbovljah, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade – postavili so jo v Zasavskem muzeju Trbovlje. V današnji oddaji tudi o knjigi Človeško telo od pradavnine do današnjih dni, v kateri Vybar Cregan-Reid izpostavi, da naše telo ni zgolj proizvod milijonov let evolucije, temveč tudi kulture. Foto razstave Laibach 4 dekade: Zasavski muzej Trbovlje
V oddaji Svet kulture bomo danes prelistali novo pesniško zbirko avstrijske pesnice slovenskega porekla Cvetke Lipuš. Naslovila jo je Odhajanje za začetnike, izšla pa je pri založbi Beletrina. Odpravili se bomo tudi v večno mesto in preverili, katere razstave si je te dni možno ogledati v italijanski prestolnici. Na svetovni dan poezije, 21. marca, pa bodo v Trstu prvič podelili nagrado Umberta Sabe, v spomin na velikega tržaškega pesnika.
Za roman Figa, ki ga letos berejo maturanti, je Goran Vojnović pred štirimi leti prejel že tretjega kresnika. Žirija je takrat zapisala, da v Figi prefinjeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja, od odgovornosti, svobode, do človekove zmožnosti bližine, hkrati pa je Vojnoviću uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke. Figa bo zdaj doživela tudi gledališko adaptacijo, in sicer na velikem odru ljubljanske Drame. Ob predstavi Figa pa se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi premiere komične opere Hči polka v Mariboru in vas povabili k spremljanju tretjega koncerta cikla VIP Slovenske filharmonije z glasbo Bacha in Schütza. Koncert bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
V Narodni galeriji v Ljubljani danes odpirajo razstavo del baročnega slikarskega mojstra Fortunata Berganta, ki velja za izrazito slovenskega slikarja. Med novostmi bosta na ogled obe rimski risbi, za kateri je Fortunat Bergant dobil nagrado in portret ljubljanskega trgovca iz Budimpešte, katerega avtorstvo so pred kratkim pripisali našemu slikarju. Prvič bo prikazan tudi potret patra Gabriela Schwizna in dolga desetletja izgubljeni in leta 2016 najdeni sliki Ptičar in Prestar, ki sodita med najpomembnejša dela slovenskega baroka. V oddaji predstavljamo še novo premiero, ki jo nocoj uprizarjajo v Gledališču Koper, komedijo Birokrati, ki jo je spisal Jure Karas, režiral pa Jaka Ivanc. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo neposredni prenos koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel Godalni trio Maribor, spomnili pa bomo tudi na 85. rojstni dan pesnika, dramatika in prevajalca Miroslava Košute in stoto obletnico rojstva argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle.
V oddaji bomo na dan mučenikov prelistali dve knjigi moških avtorjev. Dr. Mihael Glavan, raziskovalec starejše slovenske književnosti, je napisal knjigo z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico. Dolgoletni novinar Dela in Večera, Dejan Púšenjak pa je izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Retrovizor, ki razkriva zakulisje slovenske medijske krajine.
Služenje vojaškega roka v nekdanji skupni državi je pomenilo podreditev strogemu režimu, hkrati pa so se tkala nova prijateljstva. Pisatelj Jani Virk v svojem desetem romanu Jaka in Vane pripoveduje o dveh, ki sta ostala še dolgo po vojski nerazdružljiva. Podnaslov Zgodba iz osemdesetih takoj umesti dogajanje v desetletje, ko je Jugoslavija začela razpadati, a je bil pridih svobodnosti toliko večji in se je kljub vse večji negotovosti napovedovala svetla prihodnost. Kot doda pisatelj, je to po svoje tudi roman o anarhističnem genu, ki ga človek za svoje preživetje vedno nekaj potrebuje. Naši rojaki so se borili tudi za svoj prostor pod tržaškim soncem. In ko je lani ob stoletnici požiga Narodnega doma že kazalo, da bo ta končno spet naš, se zdaj roki vrnitve nepremičnine v last Slovencem, kljub obljubi italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podaljšujejo v nedogled, opozori Marij Čuk. Foto: Mike Crawford
8. marec je dan, ko se spomnimo, da so ženske pravice izbojevane in da ta boj še ni končan. Da je epidemija še poglobila oziroma izpostavila obstoječe neenakosti, je prepričana tudi kustosinja Urška Repar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so danes odprli spletno razstavo Biti ženska v času korone. Kaj vdova sploh sme, kaj ji je dovoljeno misliti in početi pa je vprašanje v ospredju knjige Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak, presunljive izpovedi o vdovstvu in antropološkem pogledu v vdovstvo žensk, ki jo prav tako predstavljamo v današnji oddaji. Foto: Muzej novejše zgodovine Celje
Osebne zgodbe soustvarjalcev predstave so izhodišče avtorskega projekta Črna koža, bele maske. Kako so temnopolti sprejeti v naši družbi in kako se spopadajo z rasističnimi izjavami, sta le dve od vprašanj, na katera bodo skozi gledališki jezik odgovarjali ustvarjalci predstave, ki jo režirata Maša Kagao Knez in Ivana Djilas. Drugo poglavje današnje oddaje pa posvečamo književnosti, in sicer antologiji najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše, pod katero se podpisuje literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič. Vabljeni k poslušanju! Foto: APT
V današnji oddaji bomo podrobneje spoznali risoroman ameriškega ilustratorja Petra Kuperja, ki ga je navdihnil pustolovski roman Srce teme Josepha Conrada. Izvedeli boste več o povsem novem slovenskem feminističnem filmskem festivalu, povabili pa vas bomo tudi na nocojšnji koncert iz cikla SMS - Same mogočne skladbe Orkestra slovenske filharmonije.
V Svetu kulture danes o praznini, ki je postala del našega vsakdanjika. Prazne izložbe gostinskih lokalov, frizerskih salonov in trgovinskih obratov kriče napovedujejo krize, ki nas čakajo. Od danes naprej je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani na ogled razstava fotografa Boruta Krajnca Prehajanje. Praznino v javnem prostoru tematizira na eni strani kot kolateralen učinek boja zoper pandemijo, na drugi pa kot metaforo za posledice, ki se nam neizogibno bližajo. V pesniški zbirki In vendar sem pa Cvetka Bevc sega globoko v življenje z vživljanjem v vlogo starejšega moškega, pesnika. V romanu Sence, ki govori o njem in o njej ter o Tistem vmes – nezavednem, odkriva ne le sence posameznika, temveč vsega naroda. Zbirka kratkih zgodb Izpovedi črnega mačka pa osredini, tudi na humoren način, njegovo terapevtsko vlogo. Pesnica in pisateljica ima za sabo nadvse učinkovito leto, njena nova dela bomo predstavili danes. Foto: Borut Krajnc
Kako nas zaznamuje, oblikuje in neguje zvok – celo že preden se rodimo? V Svetu kulture bomo danes predstavili niz spletnih seminarjev mednarodnega projekta devetih organizacij pod vodstvom Radia Slovenija B-AIR, ki se sprašuje in raziskuje vpliv zvoka in glasbe na človeka od embrionalne faze naprej. V oddaji še o knjigi z naslovom Vrteče se srce, ki je izšla pri založbi Sanje v prevodu Alenke Ropret. Prvenec irskega pisatelja Donala Ryana je že takoj po objavi leta 2012 zbudil pozornost bralcev in kritikov ter prejel nekaj pomembnih nagrad. Foto vir: Založba Sanje
Intimna družbenokritična drama Nomadland, torej Dežela nomadov zmagovalni film zadnjega Beneškega filmskega festivala, je včeraj slavila tudi na podelitvi zlatih globusov Združenja tujih dopisnikov Hollywooda. Chloe Zhao je šele druga režiserka v zgodovini, ki je dobila zlati globus, letos pa so bile v tej kategoriji prvič doslej nominirane tri ženske. Drugi film o Boratu je dobil zlati globus za glasbeni film ali komedijo, v televizijskih kategorijah pa je zmagovalka Krona. V oddaji pa poročamo tudi o nagradah tradicionalnega literarnega natečaja Mladika in pregledalmo nekaj novosti otroške in mladinske literature. Foto: Reuters
Neveljaven email naslov