Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mariboru se začenja festival StopTrik, ki sodi med največje festivale stop animacije v Evropi. Osrednji gost bo čilenski avtor Hugo Covarrubias, režiser pretresljivega animiranega filma Bestia, nominiranega za oskarja v kategoriji kratkih animiranih filmov. Na festivalu bodo animirani film obravnavali kot element širše kulturne slike, v kateri srečamo paradoksalno, srhljivo, a vendar fascinantno figuro dvojnika – duplikata. V oddaji tudi o dokumentarnem filmu Tržaške prikazni, filmskem portretu Dušana Jelinčiča in slavističnem kongresu, ki se jutri začenja v Trstu.
3695 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Mariboru se začenja festival StopTrik, ki sodi med največje festivale stop animacije v Evropi. Osrednji gost bo čilenski avtor Hugo Covarrubias, režiser pretresljivega animiranega filma Bestia, nominiranega za oskarja v kategoriji kratkih animiranih filmov. Na festivalu bodo animirani film obravnavali kot element širše kulturne slike, v kateri srečamo paradoksalno, srhljivo, a vendar fascinantno figuro dvojnika – duplikata. V oddaji tudi o dokumentarnem filmu Tržaške prikazni, filmskem portretu Dušana Jelinčiča in slavističnem kongresu, ki se jutri začenja v Trstu.
Priznana slovenska mladinska pisateljica Janja Vidmar je nedavno izdala svoj prvi roman za odrasle z naslovom Niti koraka več. V njem popisuje romanje glavne junakinje Alenke po španskem Caminu in njen drugi roman, V koraku z volkom, ki ga predstavljamo v oddaji, je nadaljevanje te zgodbe. Poročamo tudi o tem, kdo je dobitnica Jermanove nagrade, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil.
"Jaz sem umetnik, ki ustvarja s telesom, ampak sem mnenja, da je govor del telesa" pove svetovno priznani hrvaški performativni ustvarjalec Matija Ferlin, ki obvladuje tako klasično gledališče kot sodobni ples. S festivalom Sad Sam manifestacija se mu bodo posvetili v Cankarjevem domu. Svet kulture je tokrat sploh gledališki: naša tema je tudi krstna uprizoritev v SNG Nova Gorica z naslovom Neustrašne – za oder prirejena serija stripovskih vinjet francoske avtorice Pénélope Bagieu govori o ženskah, ki so si drznile biti drugačne, samosvoje in pogumne. V Mali drami v Ljubljani pa nas čaka premiera avtorskega projekta režiserke Žive Bizovičar Žene v testu. Vabljeni v našo družbo.
Ob stoti obletnici smrti francoskega pisatelja Marcela Prousta, umrl je leta 1922, je izšla osvežena izdaja cikla Iskanje izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Mojstrovina v sedmih romanih predstavlja eno izmed najpomembnejših del svetovne književnosti. V oddaji pa tudi več o razstavi naslovnic zbirke Sinji galeb, ki so jo nedavno odprli v Vodnikovi domačiji.
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje. na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
Ormož gosti že drugi Grossmannov festival fantastike in stripa. Sestrski festival Ljutomerskemu poletnemu Festivalu fantastičnega filma in vina se osredotoča na pisano oziroma risano besedo, tako v obliki stripa kot znanstvene fantastike. Letošnji festival bo namreč posvečen literarni žanrski podzvrsti znanstvene fantastike "cyberpunku", z namenom, da bi branje, ki odpira obzorja duha, znova približali ne le obiskovalcem ormoškega festivala ampak vsem. Ocenjujemo predstavo Izginjajoči svet v Lutkovnem gledališču Ljubljana, vabimo k poslušanju druge epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige ter se krajše posvetimo pesniški zbirki Prostor sred križišč, za katero je Nataša Velikonja prejela Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Foto: Grossmanov festival fantastike in stripa.
Izpostavljamo premiero predstave Krize v režiji Žiga Dívjaka, ki bo danes na odru ljubljanske Nove pošte. Predstava se ukvarja z raznoraznimi krizami sodobnega časa, naj bodo te finančne, politične ali socialne. A vse krize med seboj povezuje okoljska kriza, ki se znajde v središču gledališke zgodbe. V Portorožu se nadaljuje Festival slovenskega filma. Za nagrade se na festivalu v posebni tekmovalni sekciji potegujejo tudi kratki filmi, med njimi igrani, eksperimentalni, dokumentarni in animirani filmi. Predstavljamo pogovor z ustvarjalcema dveh animiranih filmov, Leo Vučko, režiserko Legende o zlatorogu in Andrejem Kamnikom, ki je sorežiral animacijo Alma, neuklonljiva ženska. Pred šestimi leti je domača satirična komedija Pr'Hostar nepričakovano postala uspešnica in najbolj gledan celovečerni film v samostojni Sloveniji. Nocoj začenja svoj uradni pohod po slovenskih kinematografih nadaljevanje tega filma z naslovom Pr'Hostar 2 promila. Na fotografiji: Prizor iz predstave Krize v režiji Žige Divjaka, Foto: SMG / Matej Povše
Danes se pogovarjamo o filmu, saj se nocoj začenja 25. jubilejni festival slovenskega filma. Na otvoritveni slovesnosti bodo veliki slovenski igralki Mileni Zupančič podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Pogovarjamo se o glasbi: kitarist in skladatelj Samo Šalamon se bo s triom predstavil na koncertu v okviru Cankarjevih torkov. Pogovarjamo pa se tudi o gledališču, o igralki Jožici Avbelj, katere biografija se je izpod prstov Petre Pogorevc prelila v knjigo z naslovom Joži. Vabimo vas, da nam prisluhnete!
Danes se začenja 10. festival bralne kulture Prepišno uredništvo. Branja, pogovori, delavnice in drugo se bo navezovalo na rdečo nit, z motom: Fikcija je vse. V mariborskem Narodnem domu bodo zvečer združenim glasbenim okusom muzicirali mladi glasbeniki z različnih koncev sveta, združeni v ansamblu Poetico Musicali. V oddaji pa se bomo posvetili tudi knjigi Podobe nestrinjanja, študiji političnih grafitov in street arta v državah postsocialistične tranzicije in širše, ki jo je napisal Mitja Velikonja. Vabimo vas k poslušanju! M. Velikonja: Podobe nestrinjanja, naslovnica knjige, vir: mladinska-knjiga.si, izsek
Na frankfurtskem knjižnem sejmu so danes odprli vrata tudi za obiskovalce, od srede so namreč sejem obiskovali založniki, literarni agentje, avtorji in novinarji. Na sejmu potekajo pogovori, predstavitve, včeraj, kot smo že poročali, je na novinarski konferenci sejma Slovenija tudi uradno postala častna gostja sejma leta 2023. Iz Frankfurta pa v Pariz. Mariborski kipar Marijan Mirt je na letošnji, 160-ti mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu za svojo skulpturo prejel zlato medaljo. To je njegova druga zlata medalja na tej tradicionalni razstavi v Franciji. Foto: EPA
Tokratni Svet kulture začenjamo na odrskih deskah in vas vabimo na premiero predstave Bog masakra. Gre za eno od najodmevnejših in najpogosteje uprizarjanih besedil francoske dramatičarke Yasmine Reza. Drevi ga bodo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji poročamo tudi o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Sveti konji – nebesni jezdeci ter predstavljamo knjigo nadarjene, a dolga desetletja spregledane pisateljice Gelč Jontes. Preverjamo tudi utrip Frankfurtskega knjižnega sejma.
4000 razstavljavcev iz 95 držav se bo spet srečalo na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki se je začel sinoči s slavnostno prireditvijo v navzočnosti nemškega zveznega predsednika in španskega kraljevega para, saj je Španija letos častna gostja sejma. Slovensko nacionalno predstavitev pa kot že leta prej vodi Javna agencija za knjigo. V pričakovanju laskavega naziva častne gostje naslednje leto, Slovenijo na sejmu zastopa tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, so izdali že več monografij o članih Habsburške dinastije. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. O tej malo po 16-ih. Napovedujemo še 1. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki z gostjo večkrat nagrajeno violinistko Lano Trotovšek. Odpravili se bomo tudi v obmorsko ladjedelniško mestece v goriški pokrajini, v Tržič, na razstavo o dveh velikih mojstrih prejšnjega stoletja: slikarju Zoranu Mušiču in arhitektu Maksu Fabianiju. Na ogled je veliko prvič razstavljenih eksponatov.
V oddaji vas vabimo k ogledu dveh zanimivih razstav. Na Gradu Rajhenburg v Brestanici so postavili novo stalno razstavo z naslovom Vitezi Rajhenburški, ki predstavlja zgodovino tega gradu in njegove prve prebivalce. Razstavna sezona pa je v polnem zamahu tudi v sosednji Italiji - preverili smo, kaj vse ponuja razstava sodobnega islandsko-danskega vizionarja Olafurja Eliassona v Firencah. Umetnik je znan po svoji kiparski in instalacijski umetnosti, ki uporablja elementarne materiale, kot so svetloba, voda in temperatura zraka za izboljšanje gledalčeve izkušnje. Zbrali pa smo tudi prve vtise po ogledu komedije Poglej me!, ki jo je napisal ameriški komediograf William Missouri Downs in je bila ta konec tedna na ogled v SLG Celje.
Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković.Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu
Mednarodni dan slovarjev, ki je skoraj pred vrati, smo začeli pri nas obeleževati pred štirimi leti in to je način, kako jih približati širšemu občinstvu, hkrati pa spodbuditi slovaropisce, da razmislijo o svojem delu, pojasni Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev, kjer so pripravili vrsto predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz. Tej temi se posvečamo, pa tudi 19. Mednarodnemu festivalu Revija v reviji. Gre za svojevrsten mednarodni projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založniki. Vabljeni v Svet kulture.
Eden osrednjih kulturnih dogodkov sezone jesen/zima v Rima je velika razstava nizozemskega slikarskega klasika s konca 19. stoletja, Vincenta van Gogha. Večno mesto se hoče z njo pokloniti 170-letnici njegovega rojstva, ki jo bo svet obeležil prihodnje leto. Predstavljamo tudi razstavo Janeza Bogataja z naslovom "Osemdeseta. Desetletje (kulturnega) prehoda" na ploščadi pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije. Bogatajeva razstava prinaša portretirance tako alternativne kot uradne kulture tistega časa. Med njimi predstavnike punk scene, profesorje ALUO in priznane slovenske literarne ustvarjalce in ustvarjalke. Foto: Vincent Van Gogh, Soba v Arlesu, 1889, vir: Wikimedia, izrez fotografije
V Ljubljani se začenja festival Cellofest, ki bo v tednu dni ponudil osem koncertov, večdnevno delavnico za najmlajše ter mojstrske seminarje za študente in dijake, medtem pa se bo v Mariboru v prihodnjih dneh predstavila alternativna gledališka produkcija – ZIZ festival, ki opozarja tudi na težave s financiranjem in pomanjkanjem tamkajšnjih prizorišč. Vir fotografije: Cellofest Ljubljana.
Zadnji Svet kulture tega tedna prinaša povabilo na 1. koncert cikla Ars in drama, v katerem sta združila moči Ljubljanska SNG Drama in 3. program našega radia, program Ars. Uvodni koncert bo to nedeljo ob 20-ih, ko bo na velikem odru ljubljanske Drame nastopila zasedba Tadej Tomšič Institution z gosti, Alenko Godec, Nuško Drašček, Janezom Bončino Benčem in Petro Vidmar. Vabimo vas tudi na Mednarodni festival računalniške umetnosti, ki se danes začenja v Mariboru ter predstavljamo novo pesniško zbirko Zdenka Kodriča.
»Nobelova nagrada za književnost za leto 2022 gre v roke francoske pisateljice Annie Ernaux za pogum in ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina.« S temi besedami je danes tajnik Švedske akademije Mads Malm razglasil prejemnico Nobelove nagrade. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo prelistali tudi novosti Cankarjeve založbe ter vas povabili na 28. festival Mesto žensk.
Danes se začenja festival stripa Tinta, ki predstavlja vrhunce in raznolikost domače stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo posvetili tudi razstavi Prelomi, ob 60-letnici smrti likovnega umetnika Vladimirja Lamuta ter razstavi O svetlobi v Tehniškem muzeju Slovenije. Spomnili se bomo Giuseppeja Tartinija, čigar 330. obletnico rejstvo letos obeležujemo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Vladimir Lamut, Latinska četrt, litografija, 1959. Foto: Dolenjski muzej Novo mesto
Neveljaven email naslov