Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje.
na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
3630 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V predstavah mladega režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča so pogosta tema človek v okviru razmerij moči, družbene hierarhije, in politika, ki se ji ne moremo izogniti. Nocoj bo v Mini teatru premiera predstave Amsterdam, ki ob holokávstu odpira vprašanja krivde, spominjanja in kolektivnih travm. Nastala je po besedilu izraelske dramaturginje in pisateljice Maye Arad Jasur. Predstavljamo tudi knjigo Živi ogenj gledališča. Gre za prvoosebna pričevanja in zapiske, razmisleke ter osebne spomine Saše Pavček, velike igralke, pesnice, dramske pisateljice in pedagoginje.
na fotografiji: prizor iz predstave Amsterdam (avtorica fotografije Asiana Jurca Avci), naslovnica knjige Živi ogenj (vir: MK), kolaž in izrez fotografij
Drama Festival v svojem šestem letu ob predstavitvi najboljših uprizoritev gledališč, s katerimi sodeluje Drama, posebni poudarek namenjajo hrvaškemu gledališču, za katerega pravijo, da je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg Hrvaške pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. To bo prva malodramska premiera v prihodnji sezoni. Po predstavah bodo potekali pogovori z ustvarjalci, ob koncu festivala pa bodo prvič podelili nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo. Festival odpirajo v velikem slogu s predstavo Michelangelo, ki sta jo po drami Miroslava Krleže o ideji nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo, zasnovala slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramaturg Milan Marković Matthis. Foto: Marko Ercegović
V tokratnem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej posvetili dvema festivaloma. Zbrali smo nekaj vtisov z letošnje Druge godbe, začenja pa se tudi 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči Revirji, ki bo v naslednjih dneh v Hrastniku in Zagorju ponudil plesne in gledališke predstave, sodobni cirkus, lutke ter množico spremljevalnih dogodkov. Izvedeli boste tudi več o novi fotografski razstavi, pri kateri sta združila moči Arne Hodalič in Katja Bidovec ter razstavi IKONE v Mestnem muzeju Ljubljana.
Uvodoma se bomo posvetili dogajanju v Cannesu, kamor so te dni zazrte oči ljubiteljev filma in zainteresirane javnosti. Včeraj so si na festivalu ogledali tudi film Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu, v katerem igrata ameriška zvezdnika Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili monografiji Poezija in smrt: Pesnikovo sta življenje, napovedali bomo premiero plesne predstave Tri verzije prostora in zadnjega koncerta cikla ZVO.ČI.TI v Kinu Šiška ter predstavili prejemnico mednarodnega bookerja. Foto: imdb
Na 10. Liber.acu sodeluje 48 razstavljalcev, svojo založniško dejavnost pa bo letos prvič predstavilo vseh 26 članic Univerze v Ljubljani. Liber.ac se je v zadnjih letih vzpostavil kot nov tip knjižnega sejma, kot kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski javnosti. V oddaji se bomo sprehodili tudi po knjižnem sejmu v italijanskem Torinu, pogledali med platnice novega literarnega dela Barbare Pešut in izbora analiz in refleksij političnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Vlada Miheljaka in Franca Jurija. V ospredju bo danes torej knjiga. foto: Filozofska fakulteta/Matjaž Rebolj
Skozi knjigo Umberta Galimbertija spregovorijo mladi, generacija, ki je za mnoge izgubljena in brez ciljev. Tokrat jo vidimo drugače.
Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.
V soboto bo svoja vrata odprl 58. beneški bienale. Svetovna razstava z naslovom May you live in interesting times bo tokrat potekala pod umetniškim vodstvom Ralpha Rugoffa, direktorja londonske galerije Hayward. V sklopu predogledov bienala so pred dvema urama v Arzenalu odprli slovenski paviljon, v katerem se predstavlja umetnik in raziskovalec Marko Peljhan. V oddaji pa tudi več o 15. novomeških likovnih dnevih ter razstavi Častni meščani mesta Ljubljana.
V naši redni popoldanski oddaji o kulturi bomo najprej spregovorili o obsežni razstavi slovenskega impresionizma, ki jo v Pragi odpirajo danes. V jedru razstave bodo najbolj znani slovenski impresionisti kot so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, izpostavili pa bodo tudi tiste umetnike, ki so bili tako ali drugače povezani s Češko. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na 72. filmskem festivalu v Cannesu ter vas vabimo na premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Opera v treh dejanjih Lucia di Lammermoor se vsebinsko navezuje na temačen zgodovinski roman Walterja Scotta, ki opisuje resnično zgodbo o umoru, ki je v 17. stoletju pretresel Škotsko. Vabljeni k poslušanju!
Začel se je festival 24. Slovenski dnevi knjige. V ospredju je knjižni sejem, ki letos prvič poteka na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani. Ob sejemskem delu so pripravili tudi spremljevalni program. Slogan festivala je Prostori, ki jih zapuščamo. Na temo prostora, tako kulturnega kot jezikovnega, so pisali avtorji esejev, zbranih v knjigi, ki je izšla v sklopu festivala. V oddaji smo poročali tudi s filmskega festivala v Cannesu, napovedali premiero predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, ki bo drevi v SNG Nova Gorica in Festival performansa, umetniški odziv na spletne komentarje in sovražni govor, ki so se lani pojavili ob podelitvi nagrad Prešernovega sklada Simoni Semenič in Maji Smrekar. Vir fotografije: BoBo
Mogočna stavba na robu ljubljanskega Tivolija, nekoliko skrita med drevesi, Švicarija, ima zelo razgibano življenjsko zgodbo, ki jih boste nocoj, nekaj minut pred deveto zvečer, lahko sledili na Televiziji Slovenija, saj bo na 1. Programu predvajan dokumentarni film s preprostim naslovom Švicarija režiserja Amirja Muratovića. Premierno pa ne bo nocoj predvajan le kulturno zgodovinski portret neke hiše, ampak tudi zanimiv portret ustvarjalca Andreja Rozmana Roze, v okviru večera Društva slovenskih režiserjev bodo namreč predvajali dokumentarni film Jaz sem za nič scenarista in režiserja Borisa Petkoviča, ki je beležil znane pridige Rozmanovih Odmaševanj. V oddaji Svet kulture bomo nekaj več zvedeli o različnih pogledih na lik Hamleta, o katerem se je sinoči razpravljalo v Cankarjevem domu v Ljubljani. vir: Cankarjev dom
V koncertnem performansu De facto (pojdi s seboj) srečevanje glasbenika Milka Lazarja in plesalke, koreografinje Leje Jurišić spodbuja hibridno eksperimentalno delo. Koncertni performans z naslovom De facto (pojdi s seboj) bo na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma premierno zaživel v nedeljo, 12. maja. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Danes v oddaji bomo počastili tudi Cankarjev rojstni dan in se dotaknili pestrega koncertnega dogajanja. Foto: Petra Veber / Cankarjev dom
Radio Študent se je prvič oglasil leta 1969 iz kleti študentskega doma VIII v Rožni dolini. Že vse od svojih začetkov stremi k izvirnemu podajanju kritične misli ter poslušalcem odstira nova obzorja. Petdeset let oddajanja bodo nocoj proslavili z velikim koncertom v Kinu Šiška. V oddaji poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih ter vas vabimo na Mesec mode v muzeju, ki se danes začenja v Mariboru.
Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani. Vir fotografije: galerija Equrna
S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, a se ni nikoli ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.
Odpravili se bomo v mariborsko razstavišče Kibla Portal na skupinsko razstavo sodobne umetnosti Karta situacije, na kateri šest umetnikov, udeležencev mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, tematizira sodobne migracije kot strategijo preživetja ter način za izmenjavo znanj in vrednot. Napovedali bomo tudi julijski FKK – Festival Kulture Kostanjevica, ki ga bodo v Kostanjevici na Krki letos združili s tradicionalno Forma Vivo, za katero imajo v Galeriji Božidar Jakac več kot sto prijavljenih kiparjev z vsega sveta. Slika: KID Kibla
Galerija Šivčeva hiša v Radovljici je svojo zbirko otroških in mladinskih ilustracij dopolnila z deli, ki so jih odkupili v zadnjih petnajstih letih, a doslej niso bila na ogled. Zbirka je sicer na ogled od leta 2003 naprej, načelno pa so odkupovali ilustracije avtorjev, ki so pri njih tudi razstavljali; v prihodnje bodo odkupovali tudi ilustracije nagrajencev Slovenskega bienala ilustracije. Pri Založbi Goga pa so pred prazniki predstavili novosti – poleg dveh prevodov še roman Andraža Rožmana. Knjiga z naslovom Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano je nastala na podlagi pogovorov s sirskim pesnikom Mohamadom Al Munemom, človekom, ki je že od rojstva begunec. Literarnozvrstno je zato delo težko opredeliti: je biografija, potopis, zgodba o pogovoru, izmenjavi, prijateljstvu, tudi o branju. Pred praznikom dela pa tudi o stoletnici postavljanja majoša oziroma mlaja v Prekmurju in gostovanju Narodnega muzeja Slovenije v Xianu na Kitajskem.
V tokratni oddaji se v večji meri posvečamo plesu. Ob današnjem mednarodnem dnevu plesa smo pred mikrofon povabili mlado plesno ustvarjalko Veroniko Valdés, ki nam je zaupala, kako sama doživlja ples ter kako vidi položaj plesalcev v Sloveniji. V Kinodvoru se zvečer obeta premiera novega slovenskega filma z naslovom Stric Geza ide v Zaturce, poročamo pa tudi o novi razstavi Aleksija Kobala.
V današnjem Svetu kulture se bomo posvetili sinočnji podelitvi Goncourtove nagrade Slovenije v okviru Nodierovih dni. Napovedali bomo še premierno uprizoritev drame Arthurja Millerja Lov na čarovnice v režiji Janusza Kice, ki bo danes ob 20ih v Stari gledališki dvorani Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter se odpravili v Koroško galerijo likovnih umetnosti, Galerijo Ravne, na razstavo z naslovom Konec šole avtorja Tadeja Pogačarja. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Véronique Olmi, prejemnica Goncourtove nagrade Slovenije 2018
Oddaja bo zgodovinsko obarvana: podali se bomo na razstavi o gradovih na Slovenskem in o vizualni umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji. Napovedali bomo simpozij o arheologiji kot navdihu za sodobno ustvarjanje ter predstavili črno komedijo, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V mariborski dvorani Union bo nocoj pod umetniškim vostvom Simona Krečiča nastopil simfonični orkester SNG Maribor. Solista bosta mednarodno priznani pozavnist Branimir Slokar in njegova hči Zora Slokar. Pestro je tudi dogajanje na knjižnem trgu: v Mariboru in v Kopru potekajo Slovenski dnevi knjige, v Ljubljani pa enodnevni sejem ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic. Vabljeni k poslušanju! foto: Arne Hodalič.
V oddaji se bomo najprej odpravili v Narodno galerijo, kjer nocoj odpirajo razstavo Prostor v prostoru; Scenografija na Slovenskem do leta 1991. Gre za prvi resnejši pregled slovenske scenografije doslej. Avtorica razstave je umetnostna zgodovinarka Ana Kocjančič, na njej pa bo predstavljenih več kot 200 scenskih osnutkov, skic, maket in načrtov gledaliških predstav. Ljubitelji francoske kulture in umetnosti pa se lahko v naslednjih dneh udeležite Nodierevih dnevov, ki potekajo v organizaciji Francoskega inštituta v Ljubljani. Vse do petka se bodo na različnih prizoriščih v prestolnici zvrstili številni literarni pogovori in filmske projekcije, podelili pa bodo tudi Goncourtovo nagrado Slovenije 2018.
Neveljaven email naslov