Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Prešernov lavreat Dušan Jelinčič se je v biografskem romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca soočil z očetovo travmatično življenjsko zgodbo, ki je kar poosebljena medvojna travma Primorskih Slovencev. V petinšestdesetih letih je Zorko Jelinčič preživel dve svetovni vojni, vmes pa fašistični teror in ječo. Pripoved o njem zdaj prihaja v Odprto knjigo na Arsu. Posvetimo se tudi osrednji proslavi v Trstu, s katero so počastili naš praznik kulture, za začetek pa gremo na 17. Festival gorniškega filma. Tega odpira dokumentarec Ena za reko: Zgodba Save režiserja Rožleta Bregarja, ki predstavi to tekočo povezavo med štirimi državami in neštetimi ekosistemi, snemali pa so jo štirje kajakaši na 11-dnevni pustolovščini.
Med vsebinami današnje oddaje omenimo premiero muzikala Addamsovi, v Mestnem gledališču ljubljanskem, napoved koncerta za Modri abonma, ki ga bo zaznamoval vodilni svetovni trobentač Hakan Hardenberger ter peti koncert iz komornega cikla Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Oddajo bomo razširili z napovedjo razstave lutk, plakatov ter ilustracij in akvarelov Eke Vogelnik na Ptuju in z vsebinskim utrinkom s Kulturnega bazarja, na katerem sodeluje tudi naše Uredništvo igranega programa. vit foto: napovednik.com
Mednarodno združenje književnikov PEN je bilo ustanovljeno z namenom, da se grozote 1. svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. V teh mirovnih prizadevanjih ima posebno vlogo Odbor za mir, ki se vsako leto sreča na Bledu, s čimer se začne mednarodno srečanje pisateljev. Prvič po več kot štirih desetletjih Odbora za mir ne bo vodil Slovenec, ampak bo to francoski pisatelj, pravnik Emmanuelle Pierrat. Kot vsako leto bodo pisatelji v teh dneh na Bledu tlakovali pot dialoga sprtim stranem, osrednji razpravi pa bosta namenjeni predstavam o drugih kot poti do miru ali vojne in prebujanju mladih za literaturo. V oddaji tudi o 34. Slovenskih glasbenih dnevih, ki so letos posvečeni 100-letnici ustanovitve ljubljanskega konservatorija in 80-letnici Akademije za glasbo, in o sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Prelistali bomo tudi publikacije, ki so jih predstavili v okviru Koroških avstrijskih kulturnih dnevov.
Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Ballen pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča. Navdih za vizualizacijo je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.
Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Ob 10. obletnici njegove smrti so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pripravili razstavo avtorjevih del z naslovom Risbe, slike iz Primorske. Poleg desetih slik je na ogled tudi več njegovih risb, ki so manj ekstatične, zazrte vase in tu in tam fragmentarne. V ljubljanski galeriji Photon pa so na ogled dela dveh mlajših avtorjev, ki ju druži inovativen pristop k fotografskemu mediju. Tilyen Mucik in Domagoj Burilović se predstavljata s svojima novejšima serijama Flora femina in Post Factum. V oddaji pa tudi opozarjamo na nekaj novosti na področju otroške in mladinske literature v marcu.
Mlad par čaka na blagajni, ko on njo nenadoma vpraša, ali bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo osebnih, družbenih in okoljskih vprašanj, s katerimi se v predstavi Pljuča sooči 30-letni par. Igro britanskega avtorja Duncana Macmillana bodo nocoj premierno uprizorili na malem odru ljubljanske Drame. Nastala je v režiji Žige Divjaka in prevodu Tine Mahkota. V oddaji bomo napovedali tudi koncert V troje je lepše, srečanje treh akademskih pevskih zborov in Mozartine. Poročali bomo z razprave ob razstavi Čas brez nedolžnosti in se ozrli na Kitajsko, v mesto Šendžen, v katerem so pripravili mednarodni glasbeni festival. Na njem bosta čez dva tedna nastopila tudi Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Foto: Peter Uhan
Pretiravanje, parodija, provokacija in subverzivna igra z mejami med realnostjo in lažjo so v tekmi za politično pozornost postali izjemno uigrana sredstva populizma. V predstavi Nasprotje stvari jih bo preigravalo pet črnih klovnov in se ob tem spogledovalo s tematiko fašizma. Premiera bo drevi v Slovenskem mladinskem gledališču. V oddaji bomo napovedali tudi gostovanje ruskega glasbenika Dmitrija Sitkoveckega, violinista, dirigenta in aranžerja, ki bo nastopil z glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije. V Narodnem domu Maribor pa bo drevi koncert Madžarskega narodnega filharmoničnega orkestra. Ozrli se bomo še na Tržaško, kjer se širi oblak, ki ogroža slovenščino in tamkajšnjo skupnost. Foto: Matej Povše
Ob današnjem svetovnem dnevu gledališča se bomo posvetili 49. Tednu slovenske drame, ki se bo začel z nocojšnjo slavnostno prireditvijo v Prešernovem gledališču v Kranju. Ob začetku 13. slovenskega bienala ilustracije, o katerem bo govora, pa bomo zajadrali med slike za najmlajše in za odrasle. Napovedali bomo namreč še razstavo ilustratorke Andreje Peklar Svetloba-tema-svetloba, ki bo krasila ovalni galerijski prostor Peterokotnega stolpa na Ljubljanskem gradu. Za konec pa še o razstavi kiparke Anje Kranjc v mariborskem razstavišču Media Nox. Na sliki: izrez ilustracije Damijana Stepančiča
V popoldanski oddaji o kulturi bomo najprej govorili o priznani poljski pisateljici Olgi Tokarczuk, ki bo nocoj nastopila na literarnem večeru v Novi Gorici. V svoji inovativni prozi avtorica raziskuje stanje sodobnega človeka in družbe. Za svoje literarno ustvarjanje je prejela številne poljske in mednarodne literarne nagrade, med njimi tudi nagrado booker ter leta 2013 nagrado vilenica. V oddaji predstavljamo še 54. zagrebški salon vizualnih umetnosti, ki tokrat poteka pod sloganom Brez anestezije ter vas vabimo na koncert cikla Sozvočje svetov.
O Dunaju leta 1900, ko se je preporodila moderna, preglednem festivalu avstrijskega filma, razstavi Nike Autor in romanu Emila Filipčiča.
Prešernovo gledališče Kranj bo jutri krstno uprizorilo sodobno dramo Zabava za Borisa, Thomasa Bernharda, ki jo je režirala Snežana Trišić. Uprizoritev je nastala v koprodukciji s ptujskim Mestnim gledališčem. Več v današnji oddaji Svet kulture. Posvetili se bomo še plesni predstavi Alien Express: Drugi let, ki bo premiero doživela jutri v ljubljanskem Kinu Šiška in pa 22. Pripovedovalskemu festivalu, ki se v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani začne danes. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
“Berite. Pazno, premišljeno. Iščite duše,” je med drugim v poslanici ob današnjem svetovnemu dnevu poezije zapisala predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner. »Ljudje danes potrebujemo poezijo bolj kot kdajkoli prej. Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj…, nekaj…, za kar je vredno živeti …,« je še dodala. V današnji oddaji pozornost tako namenjamo poeziji in lutkam, saj je 21. marec tudi svetovni dan lutk. V Mariboru in Ljubljani sta danes premieri dveh lutkovnih predstav – Kettejeve pravljice Šivilja in škarljice ter lutkovnega baleta Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Na oder SNG Nova Gorica pa nocoj prihaja prva slovenska uprizoritev romana nemške avtorice Sibylle Berg Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha. V nadaljevanju predstavljamo tudi film Tovor srbskega režiserja Ognjena Glavonića in peti koncert za Modri abonma. Foto: pixabay
O egocentričnem umetniku, ljudeh na socialnem robu, filmiih o nazadnjaških nazorih, zapostavljebih in revnih soseskah Amerike ter podobah dokumentov nekdanje in sedanje Rusije.
Pri nas in drugod se vrstijo sejmi in festivali filmov in knjig, kar naznanja pomlad, ki v prvih koledarskih dneh slavi umetnosti vseh vrst.
Festival dokumentarnega filma je te dni v polnem zamahu. Do srede si lahko ogledate še nekaj izjemnih dokumentarcev, več v oddaji. Predstavljamo tudi film Urše Menart Ne bom več luzerka, ki bo drevi v Kinodvoru odprl Festival frankofonskega filma, v slovenskem kulturnem domu v Gorici v Italiji pa se začenja abonma komičnega gledališča - KOMIGO. Vabljeni v našo družbo!
Eden od osrednjih avtorjev nemškega novega filma Rainer Werner Fassbinder je bil upornik tako v ustvarjalnem smislu kot v zasebnem življenju. Čeprav ni skrival svoje istospolnosti, se je dvakrat poročil: ena izmed njegovih žena je igrala v njegovih filmih, druga pa jih je montirala. Bil je osrednja figura zahodnonemškega filma in hkrati skozi svoja dela njegov neizprosen kritik; 44 filmov, ki jih je posnel med letoma 1966 in 1982, je izjemno pronicljivih socialnih dram, kritiki pa jih imajo veliko od njih še danes za mojstrovine. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali je zaslovel tudi mednarodno: ljubezensko zgodbo o Emmi, starejši Nemki, in Aliju, maroškem priseljencu v povojni Nemčiji, je Milan Marković Matthis priredil tudi za oder. Večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu, ki jo je za ljubljansko Dramo režiral Sebastijan Horvat, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug in drugi, skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – ključna vprašanja, s katerimi se spopadajo družba in posamezniki.
Današnja glasba bo v znamenju glasbe. Predstavili bomo novo opero skladatelja Milka Lazarja Koda L, ki jo bodo nocoj krstno uprizorili na odru SNG Opere in baleta Ljubljana, in nocojšnji šesti koncert Simfoničnega orkestra naše radijskotelevizijske hiše iz cikla Kromatika. V nadaljevanju oddaje se bomo podali na Festival dokumentarnega filma, ki te dni poteka v treh ljubljanskih kinodvoranah. Pred mikrofon bomo povabili gostjo festivala, avtorico dokumentarca Ženski užitki Barbaro Miller. Danes se v Parizu začenja mednarodni knjižni sejem, na katerem se letos prvič s stojnico predstavlja tudi Slovenija. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu.
Razstava enega najbolj izstopajočih slikarjev 20. stoletja v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju - Marka Rothka - prikazuje razvojne faze njegovega ustvarjanja, od zgodnjega figurativnega vse do abstraktnega slikarstva, znanega tudi pod imenom slikarstvo barvnega polja (ang. Colour Field painting), po katerem je umetnik najbolj zaslovel. V oddaji se bomo dotaknili tudi razstav mojstrov renesanse – Leonarda da Vincija, Andree del Verrochia, Andree Mantegne in Giovannija Bellinija, ki so na ogled po Evropi. Proti koncu pa bomo osvetlili 21. Festival dokumentarnega filma, ki se bo nocoj odprl v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vir foto: MMC
V Cankarjevem domu gostuje eden od vodilnih komornih ansamblov Camerata Salzburg. Glasbeniki navdušujejo z impresivno igro in samosvojim tonom širokega dinamičnega razpona. V oddaji tudi o razstavi Pametna bitja, na kateri se Benjamin Nachtigal sprašuje o praznini, ki jo povzročajo pametne tehnologije, in o skupnem ter povezovalnem, ki to praznino lahko zapolni. Druga razstava, ki jo bomo predstavili, pa se skozi lik igračk barbik sprašuje o stereotipih o neumnih plavolaskah in je na ogled v prostorih glavne tržaške pošte. Prelistali bomo še knjižne novosti založbe Sanje, med njimi je delo turške avtorice Elif Shafak Tri Evine hčere.
Drevi se bo z nastopom Tatjane Tolstoj, ruske pisateljice in esejistke, v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl literarni festival Literature sveta – Fabula, ki bo tako kot leta poprej pripeljal številne uveljavljene goste. Letošnji fokus festivala Zidovi med nami izhaja iz obletnice padca berlinskega zidu, a ga je treba razumeti tudi metaforično. V oddaji pa še o premieri predstave Tartuffe v Mestnem gledališču ljubljanskem in 22. mednarodnem trienalu v Milanu, na katerem se predstavlja tudi slovenski projekt Misliti pogoje našega časa.
Križanke, kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda križnikov, so nam danes znane predvsem kot ljubljansko prizorišče kulturnih dogodkov. Zgodovino kompleksa sedaj prvič poglobljeno obravnava nova znanstvena monografija Križanke, ki jo je uredil Luka Vidmar. Številni pisci prinašajo vpogled v zgodovino enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij. Knjiga vsebuje razprave s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije. V oddaji pa tudi o retrospektivi Karpa Godine na bergamskem festivalu in knjižnih novostih založbe ŠKUC.
Neveljaven email naslov