Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
31. Slovenski glasbeni dnevi, arhitekturno nepremičninski festival Odprte hiše Slovenije, esej o slepoti – prva uprizoritev kateregakoli Saramagovega dela na slovenskih odrih – to so le nekateri izmed dogodkov, ki sestavljajo mozaik današnjega Sveta kulture. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Orkester Slovenske filharmonije; foto Janez Kotar
V fokusu oddaje so prostorska problematika Umetnostne galerije Maribor, roman Nikogaršnja Vande Šega, festival žanrskega filma Kurja polt in recital violinista Žige Branka. Ob koncu oddaje pa spomin na pokojnega Tomaža Pandurja in pokojno Vesno Spreitzer.
V ljubljanskem Škucu je na ogled razstava o dellih, ki jih zbirajo umetniki Zora Stančič, Lenka Đorojević, Mladen Stropnik in Roman Uranjek, Vrata raja in Kuhinja z razgledom pa sta zbirka pesmi in zbirka filozofsko antropoloških esejev, avtorja sta Ahmed Burić in Svetlana Slapšak. S pesmijo dveh človeških duš - gre za film z naslovom Mama - pa filmsko trilogijo končuje Vlado Škafar.
V Cankarjevem domu bodo odprli razstavo z naslovom Nikola Tesla – človek prihodnosti. Postavitev, ki so jo v pripravili v sodelovanju z beograjskim Muzejem Nikole Tesle, bo počastila 160-letnico rojstva izjemnega izumitelja, ki je s svojimi izumi zaznamoval tako svoj čas kakor tudi sodobni svet. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo posvečeno Jožetu Ciuhi ter povzemamo dogajanje na 46. Tednu slovenske drame.
Nocoj se v Mariboru in v Trstu obetata dve premieri. V SNG Maribor bodo uprizorili romantični balet v treh dejanjih z naslovom Gusar, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa avtorski projekt Patrizie Jurinčič po predlogi monologa Alessandra Baricca Moj devetsto. Obiskali smo tudi kiparsko razstavo Mojce in Katje Smerdu v galeriji Insula ter prelistali biografijo angleškega dramatika Williama Shakespeare-ja Will in svet.
Ko pridemo v Senu kresne noči Lutkovnega gledališča Maribor do konca predstave, ugotovimo, da so bile vse le sanje, kot morda vsa umetnost, ki jo živimo in sanjamo. Včasih se zdi, da ob glasbi sanjamo najbolj in taka je tudi maratonska Noč slovenskih skladateljev.
Tokrat v oddaji najprej izpostavljamo premiero v SNG Nova Gorica, delo ruske avtorice Ljudmile Razumovske - Draga Jelena Sergejevna. Predstavljamo nominirana dramska besedila za Grumovo nagrado, ki jih bodo jutri bralno uprizorili v okviru 46. Tedna slovenske drame. V oddaji pa več tudi o slovenskem umetniku Miku Simčiču, ki je danes papežu izročil svoj brončeni relief s podobo Svete družine ter o dveh glasbenih dogodkih, koncertu za srebrni abonma ter koncertu cikla Mladi virtuozi.
Začenjamo z razstavo medvojnih plakatov, ki so kot nosilci propagande v času vojne odigrali pomembno vlogo ne le v obveščanju ljudi, temveč tudi v vizualno-likovnem razvoju medvojne umetnosti. Predstavljamo monografijo o zgodovini stavbe, kjer domuje Umetnostna galerija Maribor. Objavljamo pa tudi pogovor z Lovrom Sodjo, predsednikom Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, ki v Ljubljani skupaj s Klubom Koroških Slovencev prireja 14. Koroške kulturne dneve.
V oddaji so v ospredju otroške in mladinske teme s področja kulture: v Bologni se je začel mednarodni sejem otroške in mladinske literature; v Zagorju ob Savi se na reviji zbirajo najboljši otroški in mladinski pevski zbori Slovenije; v Cankarjevem domu v Ljubljani pa se predstavljajo mladi na festivalu sodobnih umetnosti Transgeneracije 2016. Vir fotografije: bookfair.bolognafiere
Iz svetovnega knjižnega romanesknega izbora Maldinske knjige so za branje na voljo romani priznanih avtorjev, ki se z nezanesljivim spominom vračajo v svoje otroštvo, v svetlobo in temino, zaznamovano z vojno, vohunijo za vohuni ali pa se želijo vtihotapiti v žensko psiho.
V Ljubljani so sinoči odprli dve razstavi, v Bežigrajski galeriji 1 se po triindvajsetih letih predstavlja akademski slikar Tomo Podgornik, v galeriji Fotografija pa so na ogled zgodnja dela fotografa Janeza Bogataja. Si dekle ali si žena pa je naslov nove knjige Brede Smolnikar, ki prinaša 16 pripovedk o ženskah. To so poudarki tokratne oddaje Svet kulutre.
Karpo Godina je v zadnjih petdesetih letih odločilno zaznamoval slovenski filmski svet - njegovemu ustvarjanju se bodo poklonili ob 19ih v Slovenski kinoteki. Začenja se 5. festival Frankofonskega filma, z njim bodo v Ljubljani obeležili Mednarodni dan frankofonije. Vabimo vas tudi na Kulturni bazar v Cankarjev dom ter poročamo o mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2016, ki se začenja na Goriškem.
Slovenski fotograf Andrej Tarfila je zmagovalec mednarodnega fotografskega natečaja Sony World Photography Awards. V kategoriji »popotna fotografija« je žirijo prepričal s svojo fotografijo z naslovom Cerkev na poljih sorškega polja, ki je bila izbrana izmed več kot 90.000 fotografijami z vsega sveta. V oddaji prav tako predstavljamo slovensko razstavo Zvoniki, ki je na ogled v prostorih Zveze madžarskih arhitektov v Budimpešti ter napovedujemo koncert v sklopu Cankarjevih torkov.
Velikonočni konec tedna bo zaznamoval začetek 46. Tedna slovenske drame, ki se bo s premiero predstave Butnskala v režiji Vita Tauferja začel v nedeljo. V oddaji smo strnili vtise z dveh lutkovnih predstav, vabimo vas na tri razstave, za konec pa predstavljamo še knjigo intervjujev Marka Jenšterleta, ki jih je novinar v treh desetletjih opravil s priznanimi osebnostmi s področja Latinske Amerike. Tokratna oddaja prinaša tudi pokušino latinskoameriške glasbe.
Ljubezen do sočloveka velja za eno temeljnih vrednot. Vendar se da tudi to vrednoto zlorabiti, saj lahko v njenem imenu kdo vdre v človekovo zasebnost zaradi uresničevanja svojih fantazij. Anomalijam ljubezni in bližine je posvečena predstava Jerneja Lorencija, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. V oddaji smo med drugim napovedali še koncert baročnega orkestra L’Orfeo in filmski festival Kinotrip, ki ga ustvarjajo mladi. Vir fotografije SNG Nova Gorica
V oddaji najprej predstavljamo novosti, ki so izšle pri ZKP RTV Slovenija. Ob današnjem 90. rojstnem dnevu literarne zgodovinarke, pesnice, prevajalke in urednice Alenke Glazer so v Rušah pripravili razstavo in posvet njej v čast. V oddaji pa več tudi o razstavi akademskega slikarja Tomaža Gorjupa, ki so jo odprli včeraj v Galeriji Kresija in knjigi Sarajevo med Ljubljano in Beogradom.
Ljudej ne vidijo vseh lepot tega sveta, nekateri pa le uzrejo tisto, kar je mogoče videti s srcem. Letošnja Glazerjeva nagrejenka je karizmatična igralka, polna energije. Igralstvo je njen način življenja. Ime ji je Milada Kalezić. Leto in dan pa je naslov razstave z deli, ki jih v Sloveniji še nismo videli. Andrej Jemec razstavlja v galeriji Jožef Stefan. Avtor fotografije: Damjan Švarc
Poleg svetovnega dneva poezije, ki ga z literarnimi branji obeležujejo po vsem svetu, danes praznujejo tudi lutkarji. V oddaji boste izvedeli, kje v Sloveniji boste lahko prisluhnili pesniškim verzom ter debatam o lutkarstvu. V oddaji prav tako predstavljamo razstavo Maria Pallija z naslovom Izbrisani odtisi ter dogajanje na dunajskem festivalu harmonike.
To je vprašanje, s katerim se sooča Rok Svetlič v knjigi Prenašati bit sveta, ki je izšla pri Slovenski matici. V njej razgrinja razloge iz zgodovine filozofske misli za življenjski slogan, ki pravi, da nekaj mora biti narobe, pa čeprav kaže, da je stanje dobro. Ob knjižnih novostih bomo napovedali tudi gostovanje romunskega Narodnega gledališča Marina Sorescuja iz Krajove v Cankarjevem domu v Ljubljani, koncert iz cikla Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija in prelistali po zbirki Prešerniana. Vir fotografije: Cankarjev dom v Ljubljani
Tragične posledice jedrske nesreče v Černobilu, film Ruski detel razkriva oblastno mentaliteto in išče odgovore na vprašanje, zakaj se je sploh zgodila katastrofa. Nikoli ne reci, da te je strah pa je naslov knjige, katere avtor se skuša opravičiti begunskemu dekletu s tragično usodo. Tudi slikanica z naslovom Požar se ukvarja z vprašanji begunstva.
Neveljaven email naslov