Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
3628 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
V oddaji Svet kulture bomo danes opozorili na oddajo Arsov forum, v kateri smo na 3. radijskem programu strnili nekaj pogledov na literarne opuse obeh prejemnikov Nobelove nagrade ter na spremljajoče dileme in polemike. Federico Fellini sodi med najvplivnejše in prepoznavne filmske režiserje. V Trstu so tako odprli veliko fotografsko razstavo o njegovem scenskem delu. V Cankarjevem domu pa se bo na koncertu iz cikla oranžnega abonmaja Slovenska filharmonija poklonila skladatelju in dolgoletnemu umetniškemu vodji Ivu Petriću. Poslušajte nas po 16.uri!
Napovedali pa bomo tudi nocojšnji ljubljanski koncert Marthe Argerich, bržkone najslavnejše živeče pianistke. Ob koncertih bomo v današnji oddaji namenili pozornost tudi literaturi. Iz sosednje Avstrije je namreč prišla novica, da bo slovenski prevajalec Štefar Vevar prejel avstrijsko državno prevajalsko nagrado za posebne dosežke na področju prevajanja. Poročali bomo tudi s sinočnjega literarnega večera sodobnih grških književnikov v Cankarjevem domu ter se dotaknili razpisa Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno delo, obljavljeno v koledarskem letu 2019. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes, na dan, ko je leta 1896 umrl švedski kemik, inženir in izumitelj Alfred Nobel, podeljujejo nagrade, imenovane po njem. Prejemnika nagrade za književnost sta letos dva. Za leto 2018 bo nagrado prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, za letos pa avstrijski avtor slovenskih korenin Peter Handke. Odločitev Akademije, da nagrado podeli pisatelju, ki se je med vojno v nekdanji Jugoslaviji s svojimi nastopi in zapisi opredelil za agresorsko – srbsko stran, je naletela na buren odziv in številne ugovore. V oddaji pa tudi o razstavi Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem v Narodnem muzeju Slovenije, gostovanju štirih grških književnikov v Ljubljani in javnem poslušanju literarnega večera Povsod je luč na Vrhniki. FOTO: Olga Tokarczuk in Peter Handke, vir: EPA
Medtem ko se sodobna umetnost vse bolj seli v laboratorije in se izraža skozi nanotehnologijo ter biotehnologijo, se Vasja Kavčič kot umetnik intuitivno osredotoča na nove etične in duhovne raziskave v naravi. Z razstavo Krog v kvadratu se obrača k reliefu, ki je prav tako redko viden v sodobni umetnosti. Med knjižnimi novostmi bomo prelistali knjigo zbranih pesmi Ade Škerl, ki obsega vse njene v knjigah objavljene pesmi in skoraj sto pesmi iz zapuščine.
Če je modernistična slika stremela k temu, da gledalca metaforično posrka vase, Tugo Šušnik z razstavo 40 let, DÉJA VU 1979-2019 na podoben način obravnava galerijo. Prostor Galerije Gallery v ljubljanski Šiški je spremenil v nekakšno areno oziroma kletko, ki obda gledalca. Postavitev sicer vključuje njegova starejša dela. Postavitev, ki galerijski prostor spremeni v celostno slikarsko instalacijo, namreč vključuje umetnikove izrezanke, kolažne podobe, ki jih je ustvaril v letih 1979 in 1980 v New Yorku. V tej predelavi na starejšo delo Tugo Šušnik vidi tudi upor proti zahtevam po nenehnem produciranju novega. Ali z njegovimi besedami: “To je novo delo, ki pa je staro štirideset let.” Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je nedavno založila in predstavila deset knjig, ki jih je izdalo 7 od 18-ih njihovih raziskovalnih inštitutov. Med njimi je tudi zbornik „Biografija na prehodu v digitalnost“ enajstih avtorjev, ki ga je uredila zgodovinarka Mateja Ratej. Foto: GalerijaGallery
Vasja Žbona je večino svojega življenja preživel v Parizu, pri nas pa svoja dela razstavil le redko. Po njegovi smrti se je družina odločila, da kiparjeva umetniška dela zapusti Goriškemu muzeju, kjer so jih pred dnevi postavili na ogled. To, zakaj in kako razstavljamo, pa je eno od osrednjih vprašanj dvodnevnega simpozija Razstavljanje na Slovenskem, ki se danes popoldne končuje v Ljubljani. Več o simpoziju pa tudi o mariborskem koncertu z naslovom Razsvetljenje v tokratni oddaji Svet kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Goriški muzej / Katarina Brešan
Predstavili bomo krstno uprizoritev erotične drame To jabolko, zlato slovenske dramatičarke Simone Semenič ter plesno predstavo koreografa Iztoka Kovača Vrtoglavi ptiči. Medtem ko v Ljubljani gostuje britanski umetnik in teoretik fotografije Victor Burgin, se v Pulju začenja knjižni sejem z osrednjim gostom Orhanom Pamukom. Vir fotke: MGL.
3. decembra, ko slovenske kulturne ustanove na Prešernov rojstni dan brezplačno ponujajo svoje vsebine, se bomo v oddaji torej posvetili novostim jezikovnega portala Fran, ki jih prav tako že tradicionalno predstavijo okrog 3. decembra. Napovedali bomo tudi decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Šiški, premiero slovenskega filma Korporacija, pod katerega se podpisuje režiser Matej Nahtigal, ter koncert mednarodnega komornega tria Con brio iz Koebenhavna v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju! foto: Vodnikova domačija / Domen Pal
Nocoj se s prvimi projekcijami animiranih filmov začenja 16. Animateka, medtem pa so v Umetnostni galeriji Maribor že odprli razstavo kinetičnih skulptur Mete Grgurević. Nekaj minut po četrti bomo predstavili še izbrane novosti otroške in mladinske literature. Vir fotografije: Tjaša Gnezda.
Posamezniki iz bogate mariborske zgodovine bodo nocoj oživeli na predstavi Mostovi in bogovi, ki je nastala po motivih treh del Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča, neutrudnega mestnega kronista in mariborske legende. Besedilo za dramski poklon Mariboru je ustvaril Nejc Gazvoda, režijo predstave, ki bo nocoj premierno na ogled v mariborski Drami pa podpisuje Aleksandar Popovski. Najprej pa se bomo ustavili na ljubljanskem knjižnem sejmu – tam sta gostovala francoska pisateljica in dramaturginja Véronique Olmi ter Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev. V oddaji pa tudi o predstavah Vsak glas šteje v celjskem ljudskem gledališču in Alica v čudežni deželi v Anton Podbevšek Teater v Novem mestu ter dveh glasbenih dogodkih v Ljubljani. Danes bo v Slovenski filharmoniji koncert ob izidu avtorske zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar, v nedeljo pa bo v Cankarjevem domu že peti festival mladinskih zborov Potujoča muzika. FOTO: Prizor iz predstave Mostovi in bogovi, Damjan Švarc, vir: SNG Maribor
Na jubilejni 35. Slovenski knjižni sejem že tradicionalno vstopa tudi radijski medij, in sicer naš Tretji program – program Ars. Na Pisateljskem odru bo danes predstavitev projekta zvočnih knjig ter literarni večer in pogovor, namenjen srednješolskemu domačemu branju, natančneje noveli Tantadruj Cirila Kosmača. V oddaji pa tudi o gledaliških predstavah. Dotaknili se bomo premiere predstave Kar vem, da je res v Mestnem gledališču ljubljanskem, Božične pesmi v SNG Nova Gorica in seželi sporočilnost predstave Heroj 3.0. – Več kot besede, katere premiera je bila v torek v Mariboru. Napovedali bomo tudi razstavo Jiřija Bezlaja v Mestni galeriji Ljubljana in koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na včerajšnjem slovesnem odprtju 35. Slovenskega knjižnega sejma so pesniku, pisatelju in prevajalcu Marku Kravosu podelili Schwentnerjevo nagrado, priznanje za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. O njem bomo spregovorili v današnjem Svetu kulture, in o dokumentarnem filmu o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, ki ga bo nocoj predvajala televizijska mreža BBC 1, njegov osrednji lik pa je pisatelj Boris Pahor. Odpravili se bomo tudi na Kitajsko – v tamkajšnjem narodnem muzeju so v okviru razstave vrnjenih zakladov kitajske umetnosti, ki so jo priredili ob 70. obletnici proslavljanja ustanovitve Ljudske republike Kitajske, nedavno razstavili bronasto konjsko glavo, del vodnjaka v bivši letni imperialni palači v Pekingu. Foto: BoBo
Avstrijsko državno nagrado za umetnost danes prejmeta Maja Haderlap v kategoriji literature in Slovensko prosvetno društvo Rož v kategoriji kulturne iniciative. Po izboru komisije nagrade podeljuje zvezni minister za kulturo. V oddaji tudi razstavi Tomaža Furlana Zajtrk na jutranjem vlaku, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Škuc. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt, na popačenost, ki jo povzroči individualna interpretacija. Foto: BoBo
V ljubljanski Drami se jutri obeta premierna uprizoritev predstave Gospa z morja. Ibsenovo besedilo pri nas sicer ne bo uprizorjeno prvič, saj se je pred leti že znašlo na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega, vendar bo tokratna uprizoritev, ki sodi v tematskih okvir sezone - ljubezen, zanimiva predvsem zaradi elementov scenografije in zvočnosti. Podajamo se tudi po pesniških poteh Alme Karlin.
Tudi tokrat bomo naprej preverili dogajanje na jubilejnem, 30. Ljubljanskem filmskem festivalu – Liffe, v nadaljevanju oddaje pa nato pozornost posvetili svežemu romanu Pesnica Toneta Partljiča. Z njim se je navezal na svojo uspešno komedijo Moj ata socialistični kulak, izrisal portret časa, svoje družine, predvsem očeta, pa tudi Pesnice kot kraja svojega otroštva. Napovedali bomo tudi dva ljubljanska koncerta – v Narodni galeriji bo koncert taboriščnih pesmi poljskega glasbenika Aleksandra Kulisiewicza v izvedbi Janija Kovačiča, Gallusova dvorana Cankarjevega doma pa bo gostila 3. koncert iz cikla Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije.
Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Tak je opis filmske parabole o družbenih vrednotah in svetovnih nazorih Jaz sem Frenk režiserja Metoda Pevca, ki bo nocoj premierno prikazan na filmskem festivalu Liffe. Poleg že utečenega poročanja s tega priljubljenega festivala, ki z večino filmov domuje v Cankarjevem domu, danes izpostavljamo še koncert Alexandra Gadijeva. Eden izmed redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih bo prav tako nastopil v tem hramu kulture, s tem pa tudi odprl novo sezono Srebrnega abonmaja. Gadijev po besedah organizatorjev kritike in občinstvo osvaja z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo ter se popolnoma zaveda kako uravnotežiti ton in dinamiko, subtilnost in polno igro, nadzor in gorečnost. Predstavili bomo tudi monografijo Svetlane Slapšak Volna in telo, drugi koncert cikla Carpe artem in koncertno sezono Akademije za glasbo.
V današnjem Svetu kulture boste izvedeli več o novi dokumentarni monografiji o Alojzu Rebuli, ki jo je napisal France Pibernik. Knjigo sestavlja sedem poglavij, ki segajo od njegovega zgodnjega otroštva, preko obdobja študija v Ljubljani in delovanja na Tržaškem, vse do literarnega vzpona z romanom V sibilinem vetru, pa do zadnjih let, ki jih je pisatelj preživel v Loki pri Zidanem Mostu skupaj z ženo, pisateljico Zoro Tavčar. Monografijo bogatijo številne fotografije iz zasebnega in javnega življenja Alojza Rebule. V oddaji pa tudi o dogajanju na 30. jubilejnem filmskem festivalu Liffe.
Na ljubljanskem filmskem festivalu prikazujejo zmagovalce in druge uspešne filme z največjih filmskih festivalov po svetu. V Cankarjevem domu je na sporedu film Spominek britanske režiserke Joanne Hogg, ki je zelo veliko pohval prejel že februarja v Berlinu. V Kinu Komuna prikazujejo južnokorejski film Parazit, ki je bil veliki zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, mnogi pa ga imajo tudi za najboljši film zadnjih let. Sledijo Sinonimi, izraelska tragikomedija, ki so jo v Berlinu nagradili z zlatim medvedom. Poročamo še o premieri težko pričakovane detektivske televizijske serije Jezero, ki je nastala po romanu Tadeja Goloba, in o najuspešnejšem slovenskem filmu letošnjega leta, Zgodbe iz kostanjevih gozdov. V ljubljanskem Kinodvoru pa je na sporedu tudi izbor najboljših kratkih filmov letošnjega leta. Foto: MMC / Gregor Božič
Kaj in kako so jedli pri Valvasorjevih, kakšne so bile naravne danosti, rodovitnost in gospodarske panoge po gradovih, v mestih, trgih in samostanih, kakšna živila so poznali ter kakšno hrano so jedli vsak dan in ob posebnih priložnostih, kot so rojstvo, poroka in smrt. To so nekatera vprašanja, na katera odgovarja Janez Bogataj v knjigi Z Valvasorjem za mizo – Prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja. V oddaji tudi o zvočni instalaciji, ki raziskuje vplive hoje na naše dojemanje zvocˇnosti. Delo Martina Ecclesa: Št. 2: “Brez sledi” bo razstavljeno v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v Tivoliju v Ljubljani. Napovedali bomo prireditvi Napev – Odsev, državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Začeli pa bomo na Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je Forum slovanskih kultur poseben programski gost. Vir fotografije: RTV MMC
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - LIFFea. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferarra, režiser kultnih filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali sinoči na odprtju festivala, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Neveljaven email naslov