Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
3628 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.
Prešernovo gledališče Kranj bo jutri krstno uprizorilo sodobno dramo Zabava za Borisa, Thomasa Bernharda, ki jo je režirala Snežana Trišić. Uprizoritev je nastala v koprodukciji s ptujskim Mestnim gledališčem. Več v današnji oddaji Svet kulture. Posvetili se bomo še plesni predstavi Alien Express: Drugi let, ki bo premiero doživela jutri v ljubljanskem Kinu Šiška in pa 22. Pripovedovalskemu festivalu, ki se v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani začne danes. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
“Berite. Pazno, premišljeno. Iščite duše,” je med drugim v poslanici ob današnjem svetovnemu dnevu poezije zapisala predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinja Kermauner. »Ljudje danes potrebujemo poezijo bolj kot kdajkoli prej. Kajti v tem izvotljenem času, lažno naphanem z nesmiselnim gomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj…, nekaj…, za kar je vredno živeti …,« je še dodala. V današnji oddaji pozornost tako namenjamo poeziji in lutkam, saj je 21. marec tudi svetovni dan lutk. V Mariboru in Ljubljani sta danes premieri dveh lutkovnih predstav – Kettejeve pravljice Šivilja in škarljice ter lutkovnega baleta Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Na oder SNG Nova Gorica pa nocoj prihaja prva slovenska uprizoritev romana nemške avtorice Sibylle Berg Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha. V nadaljevanju predstavljamo tudi film Tovor srbskega režiserja Ognjena Glavonića in peti koncert za Modri abonma. Foto: pixabay
O egocentričnem umetniku, ljudeh na socialnem robu, filmiih o nazadnjaških nazorih, zapostavljebih in revnih soseskah Amerike ter podobah dokumentov nekdanje in sedanje Rusije.
Pri nas in drugod se vrstijo sejmi in festivali filmov in knjig, kar naznanja pomlad, ki v prvih koledarskih dneh slavi umetnosti vseh vrst.
Festival dokumentarnega filma je te dni v polnem zamahu. Do srede si lahko ogledate še nekaj izjemnih dokumentarcev, več v oddaji. Predstavljamo tudi film Urše Menart Ne bom več luzerka, ki bo drevi v Kinodvoru odprl Festival frankofonskega filma, v slovenskem kulturnem domu v Gorici v Italiji pa se začenja abonma komičnega gledališča - KOMIGO. Vabljeni v našo družbo!
Eden od osrednjih avtorjev nemškega novega filma Rainer Werner Fassbinder je bil upornik tako v ustvarjalnem smislu kot v zasebnem življenju. Čeprav ni skrival svoje istospolnosti, se je dvakrat poročil: ena izmed njegovih žena je igrala v njegovih filmih, druga pa jih je montirala. Bil je osrednja figura zahodnonemškega filma in hkrati skozi svoja dela njegov neizprosen kritik; 44 filmov, ki jih je posnel med letoma 1966 in 1982, je izjemno pronicljivih socialnih dram, kritiki pa jih imajo veliko od njih še danes za mojstrovine. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali je zaslovel tudi mednarodno: ljubezensko zgodbo o Emmi, starejši Nemki, in Aliju, maroškem priseljencu v povojni Nemčiji, je Milan Marković Matthis priredil tudi za oder. Večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu, ki jo je za ljubljansko Dramo režiral Sebastijan Horvat, v njej pa nastopajo Nataša Barbara Gračner, Iztok Drabik Jug in drugi, skozi prepoznavno modernistično estetiko gledalca sooči z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij, ksenofobije in konservativizma – ključna vprašanja, s katerimi se spopadajo družba in posamezniki.
Današnja glasba bo v znamenju glasbe. Predstavili bomo novo opero skladatelja Milka Lazarja Koda L, ki jo bodo nocoj krstno uprizorili na odru SNG Opere in baleta Ljubljana, in nocojšnji šesti koncert Simfoničnega orkestra naše radijskotelevizijske hiše iz cikla Kromatika. V nadaljevanju oddaje se bomo podali na Festival dokumentarnega filma, ki te dni poteka v treh ljubljanskih kinodvoranah. Pred mikrofon bomo povabili gostjo festivala, avtorico dokumentarca Ženski užitki Barbaro Miller. Danes se v Parizu začenja mednarodni knjižni sejem, na katerem se letos prvič s stojnico predstavlja tudi Slovenija. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu.
Razstava enega najbolj izstopajočih slikarjev 20. stoletja v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju - Marka Rothka - prikazuje razvojne faze njegovega ustvarjanja, od zgodnjega figurativnega vse do abstraktnega slikarstva, znanega tudi pod imenom slikarstvo barvnega polja (ang. Colour Field painting), po katerem je umetnik najbolj zaslovel. V oddaji se bomo dotaknili tudi razstav mojstrov renesanse – Leonarda da Vincija, Andree del Verrochia, Andree Mantegne in Giovannija Bellinija, ki so na ogled po Evropi. Proti koncu pa bomo osvetlili 21. Festival dokumentarnega filma, ki se bo nocoj odprl v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vir foto: MMC
V Cankarjevem domu gostuje eden od vodilnih komornih ansamblov Camerata Salzburg. Glasbeniki navdušujejo z impresivno igro in samosvojim tonom širokega dinamičnega razpona. V oddaji tudi o razstavi Pametna bitja, na kateri se Benjamin Nachtigal sprašuje o praznini, ki jo povzročajo pametne tehnologije, in o skupnem ter povezovalnem, ki to praznino lahko zapolni. Druga razstava, ki jo bomo predstavili, pa se skozi lik igračk barbik sprašuje o stereotipih o neumnih plavolaskah in je na ogled v prostorih glavne tržaške pošte. Prelistali bomo še knjižne novosti založbe Sanje, med njimi je delo turške avtorice Elif Shafak Tri Evine hčere.
Drevi se bo z nastopom Tatjane Tolstoj, ruske pisateljice in esejistke, v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl literarni festival Literature sveta – Fabula, ki bo tako kot leta poprej pripeljal številne uveljavljene goste. Letošnji fokus festivala Zidovi med nami izhaja iz obletnice padca berlinskega zidu, a ga je treba razumeti tudi metaforično. V oddaji pa še o premieri predstave Tartuffe v Mestnem gledališču ljubljanskem in 22. mednarodnem trienalu v Milanu, na katerem se predstavlja tudi slovenski projekt Misliti pogoje našega časa.
Križanke, kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda križnikov, so nam danes znane predvsem kot ljubljansko prizorišče kulturnih dogodkov. Zgodovino kompleksa sedaj prvič poglobljeno obravnava nova znanstvena monografija Križanke, ki jo je uredil Luka Vidmar. Številni pisci prinašajo vpogled v zgodovino enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Ljubljani in Sloveniji od antike do Plečnikove prenove, zlasti pa v zgodovino komende nemškega viteškega reda, ki je tam delovala sedem stoletij. Knjiga vsebuje razprave s področij umetnostne zgodovine, zgodovine, arheologije, literarne zgodovine in muzikologije. V oddaji pa tudi o retrospektivi Karpa Godine na bergamskem festivalu in knjižnih novostih založbe ŠKUC.
»Zdi se, da 21. stoletje postavlja žensko iz tisočletne sence na osončeno mesto. Žal in povsem tako,…« svojo poslanico ob Mednarodnem dnevu žena, Rože ob dnevu žena, začne predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Saša Pavček. V oddaji Svet kulture jo boste slišali v celoti, v interpretaciji Saše Pavček. Iz vsebine današnje oddaje izpostavimo razstavo Women becoming – Postati ženske, v Studiu Umetnostne galerije Maribor, premiero baletov Hora in Cantata v SNG Maribor; oder Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo jutri premierno zasedle Zverinice iz Rezije, iz Prešernovega gledališča Kranj pa so sporočili letošnje nominirance za Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. V oddaji več o tem ter o glasbenih in drugih dogodkih konca tedna. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.zdus.si
V naši redni popoldanski oddaji o kulturi malce po 16-i vas bomo povabili na razstavo z naslovom Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki bo naslednjih šest mesecev na ogled v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Predstavljena umetniška dela se posvečajo gibanju neuvrščenih s poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih. Prelistali bomo knjižne novosti društva ŠKUC in Centra za slovensko književnost, čisto za konec pa še kratek pogovor s scenografko Katjo Šoltes, ki je sodelovala pri filmu Colette. Biografsko dramo o radoživi francoski pisateljici, igra jo Keira Knightley, so sinoči premierno prikazali v Kinodvoru.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bo v okviru Fabule gostoval Eric Vuillard, ki je leta 2017 z romanom Dnevni red osvojil prestižnega Goncourta. Slovenski prevod nagrajenega Vuillardovega romana, v katerem nas popelje v trideseta leta, ko se je na oblast vzpenjal Hitler, je izšel v letošnji Fabulini zbirki. Ob Vuillardu, katerega nastop bomo napovedali v oddaji, se bomo posvetili še razstavi Alje Piry v Galeriji P47 v Ljubljani ter recitalu pianista Petra Milića v Slovenski filharmoniji. Vabljeni k poslušanju! Foto: Joel Saget/Getty Images (vir: Cankarjev dom)
Na pustni torek bomo govorili o Ravenskem in Drežniškem pustu ter o karnevalskem dogajanju v nekaterih slovenskih krajih v Italiji. V teh dneh se v Ljubljani kot gost Fabule mudi nemški pisatelj Ingo Shulze. Včeraj je v Klubu Cankarjevega doma spregovoril o svojih delih, ki zajemajo snov iz družbenih sprememb, ki so konec 80. let zaznamovale Nemčijo in pozneje Rusijo. Predstavili bomo dokumentarni film avtorice Sabrine Morena. Njen film Vprašanje identitete odkriva zgodbe petih žensk, ki so živele na prepihu slovensko-italijanske meje. Na fotografiji: Ta lepi in Ta grdi na Ravenskem pustovanju (foto: Naško Križnar).
Kontroverzni in hkrati karizmatični ukrajinski plesalec Sergej Polunin, ki javnost razburja s svojimi izjavami in tetovažami, je eden najslavnejših baletnikov svoje generacije. Na treh zaporednih, že razprodanih večerih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Polunin s soplesalcema izvaja plesni ritual Sacré na partituro Igorja Stravinskega; v koreografiji Paradoks pa interpretira dinamiko med Nižinskim in Djagilevom, vizionarskim impresarijem znamenitih Ruskih baletov. Ob gostovanju Polunina bomo poročali tudi s Fabulinega dogodka s pisateljem Fistonom Mwanzo Mujilo in strnili poudarke novih knjižnih izdaj, ki so namenjene otrokom in mladostnikom. Foto: Photo by Joel Ryan/Invision/AP (MMC)
Četrtkov Svet kulture bomo začeli z Mazohistko: premierna uprizoritev prvega romana priljubljene slovenske avtorice Katje Perat bo nocoj ob 20h v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. V romanu in predstavi, ki jo je režiral Nejc Gazvoda, nastopajo resnične zgodovinske osebe, izmišljena pa je glavna junakinja, okoli katere se vrti zgodba o položaju žensk pred stoletjem in tudi v sedanjem svetu. V oddaji prisluhnite še poročilu z gledališko-zgodovinskega večera v počastitev 5. obletnice Slovenskega gledališkega inštituta. Izrez fotografije avtorja Boruta Peterlina
V današnji oddaji bomo predstavili 9. bienalne sodobne plesne umetnosti Gibanica. Letošnji festival bo potekal v znamenju 25. obletnice Društva za sodobni ples Slovenije. Priredili bodo številne diskusije in okrogle mize na temo položaja sodobnega plesa pri nas ter osvetlili problematiko institucionalizacije. V tekmovalnem programu si bo možno ogledati devet najboljših plesnih predstav preteklih dveh let. V oddaji boste slišali tudi pogovor z letošnjo nagrajenko za življenjsko delo na področju sodobnega plesa Sinjo Ožbolt.
V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novih knjižnih izdaj ter vas povabili v Slovensko kinoteko, kjer bodo drevi prikazali dokumentarni film Pričevanja Emilije Soklič. Pionirka slovenskega filma se je v zgodovino slovenske kinematografije zapisala kot prva vodja tehničnega oddelka pri Triglav filmu. V Kinu Šiška pa bo nocoj nastopila priznana švedska glasbenica Neneh Cherry. Predstavnica glasbene zvrsti poimenovane angažirani elektronski pop in hip-hop bo s svojo zasedbo predstavila novi album z naslovom Broken Politics.
"Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema,« se sprašuje nov celovečerni film Mihe Mazzinija z naslovom Izbrisana. Nastal je na podlagi istoimenskega romana, ki pripoveduje o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v 90. letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Književnik, prevajalec in publicist Jaša Zlobec je bil hkrati tudi velik borec za človekove pravice in je v političnem delovanju pustil pomemben pečat. Njegova drža se je med drugim kazala v polemičnih političnih kolumnah – te so zdaj z njegovimi pesmimi in drugimi publicističnimi besedili zbrane v knjigi Moje življenje je moja revolucija, ki so jo izdali pri Cankarjevi založbi. Pri Slovenski matici pa so izšla tri filozofska dela. To so zadnji del trilogije Nesmrtnost in neumrljivost Tineta Hribarja in knjiga Lenarta Škofa Antigonine sestre - ter drugi del Plotinovih zbranih spisov v prevodu Sonje Weiss.
Neveljaven email naslov