Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Posvečamo se novi pesniški zbirki Nine Dragičević z naslovom Ampak, kdo?, ki je izšla v zbirki Vizibilije založbe Škuc. Ocenjujemo predstavo Mario in čarodej, novo uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, dramatizacijo ene od najznamenitejših novel Thomasa Manna v režiji Ivane Djilas. Oziramo se tudi v Rim, kjer so odprli nove muzejske prostore ob rimskem Forumu.
V današnji oddaji bo osrednja tema književnost na daljavo. Najprej bomo predstavili spletne portale, ki omogočajo izposojo e-publikacij, npr. digitalnih knjig in revij, ter gradiva, ki je prvotno nastalo v fizični obliki in so ga pozneje digitalizirali. Dva primera digitalnih knjižnic pri nas sta dLib Narodne in univerzitetne knjižnice in Biblos, ki ga upravlja založba Beletrina. V Svetu kulture pa bomo še opozorili na sklop radijskih literarnih večerov Oh literatura – O, literatura!, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. Vabljeni k poslušanju.
V dneh, ko so mestne knjigarne zaprte, je Založba Goga na knjižni trg poslala novi knjigi slovenskih avtorjev: pesniško zbirko Borisa A. Novaka Lunin koledar – o njej bomo govorili v prihodnjih dneh – in esejistično zbirko Kozme Ahačiča Kozmologija. V njej so zbrana razmišljanja, ki jih je jezikoslovec Ahačič zadnji dve leti pisal za časnik Delo, osrednje teme pa so jezik, glasba in splošno kulturno ozračje naše družbe. O njih piše s širokim in globokim pogledom hkrati, poljudno in jasno. Osrednje misli so celo izpostavljene, na primer: “Tudi pri vonju jezika imamo klasiko, jazz, alternativo, etno, eksperimentiranje – in pop.” Ali pa: “Vsi skupaj varčujemo pri bistvenih stvareh, ker se nam zdijo na kratki rok preveč obrobnega pomena.” Ali pa ko razmišlja o govorjenem jeziku: “Britanci imajo kraljico, mi pa Radio Slovenija.” Ozrli se bomo tudi v Italijo. Pripravljajoča se razstava Tiepola in Canaletta v Tržiču v Goriški pokrajini je ena redkih optimističnih umetniških pobud v tem času.
V časih epidemije in samoosamitve nam slovenski pesniki, pisatelji, ilustratorji, uredniki, prevajalci, kritiki, lektorji in drugi pripravljajo bralne sezname, na katerih lahko najdemo knjige, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost. Priporočila nastajajo ob sodelovanju Javne agencije za knjigo in spletne strani Multimedijskega centra RTV Slovenija, na kateri so ti seznami tudi objavljeni. O nastajanju seznamov v pogovoru z direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida.
Verjetno poezija letos prvič od leta 1999, ko je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije, ne bo vstopila v javni prostor na brezskrben način. Vsekakor pa to ne pomeni, da poeziji ne moremo posvetiti pozornosti v varnih zavetjih, kjerkoli že smo, in v roke vzeti kakšne dobre pesniške zbirke. O tem, kateri pesniški glasovi so se ju dotaknili v zadnjem času smo povprašali Diano Pungeršič in Veroniko Šoster, ki bosta letos ob Petru Semoliču kritičarki na festivalu Pranger. Podobno intimno kot obeleževanje pomena poezije pa bo tudi praznovanje svetovnih dnevov lutk in gledališča za otroke in mlade. Prav zato so nekatere ustanove omogočile ogled predstav kar preko spleta, denimo Lutkovno gledališče Ljubljana.
Čeprav bo več doma preživetega časa priložnost za razmislek, kako hitro in divje živimo v dobi informacijske tehnologije, nam je ta prav zdaj lahko v pomoč pri stiku s kulturo na daljavo. V današnjem Svetu kulture govorimo o virtualnem obisku galerij in muzejev. O virtualnih razstavah, ki si jih lahko ogledate kar od doma. Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Koper, Moderna galerija, Narodna galerija in številne druge ustanove vabijo v svoje spletno okolje, začele pa so se tudi spletne akcije za podporo umetnikom v času krize.
Pomen pozdrava, ki pomeni zdravje, je bil že od nekdaj uporabljen v različnih kulturah in ni bil razširjen le v antičnem svetu, pomenil je tudi več kot le odsotnost bolezni. O različnih načinih in navadah pozdravljanja tokrat dr. Rajko Muršič, profesor za kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar. Urban Tarman pa je pred mikrofon povabil sociologa in filozofa dr. Mirta Komela, ki je razmišljal o tem, ali se je v relativno kratkem času od prvih okužb decembra lani spremenilo pojmovanje medčloveških stikov in dotikov.
V teh dneh je na prvem mestu naše zdravje, tako lastno kot skupno. Naslednja skrb pa je usmerjena v prihodnost, ki je povezana z našimi prihodki. Med najbolj negotovimi so samozaposleni v kulturi. Kultura je tudi sicer gospodarsko med najbolj ogroženimi, saj so vse kulturne ustanove zaprte. V nasprotju z zaposlenimi v javnih zavodih, ki lahko pričakujejo prihodke, pa so samozaposleni v kulturi prepuščeni sebi. Poklicali smo Tadeja Meserka iz Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Vprašali smo ga, s kakšnimi klici, prošnjami se v teh dneh soočajo v društvu, kako si samozaposleni v kulturi trenutno pomagajo in katere njihove predlagane ukrepe želijo, da čim prej uresniči slovenska vlada.
Tokrat lahko v oddaji slišite povzetek pogovora, ki je bil v celoti objavljen v oddaji Ars humana z naslovom “Pandemija pretresa vse, kar imamo za samoumevno”.
Doktor Tomaž Grušovnik je okoljski filozof, ki je med drugim proučeval podnebne krize in se ukvarja s premišljevanjem etičnih in okoljskih vprašanj v družbi. “?????? oziroma krisis v grškem pomenu besede pomeni ločevanje. Pomeni nekakšno razkritje kompleksnosti vsakdanjika, ki je sicer zakrito z našim normalnim delovanjem,” razmišlja dr. Grušovnik in napoveduje, da bo pandemija postala izhodišče za temeljit premislek o tem, kaj je v naših življenjih odveč. “Zaradi izolacije bomo morda ponovno začeli ceniti obiske in stike s sorodniki ter prijatelji, po drugi strani bo zelo težko premišljevati v stanju, v katerem ni občutka varnosti in miru,” še dodaja.
Ministrstvo za kulturo je na javne zavode s področja kulture naslovilo priporočilo, da do nadaljnjega zaprejo vrata za obiskovalce. Priporočilo je zaprtje razstav, knjižnic, odpoved predstav, prireditev, okroglih miz, izobraževanj in drugih dogodkov, na katerih bi se lahko zadrževalo večje število ljudi, kar so mnoge ustanove tudi že storile. Medtem ko so plače zaposlenih v javnih zavodih zagotovljene, je že mogoče oceniti, da bo odpoved prireditev najbolj prizadela pogodbene samozaposlene sodelavce. Vasko Simoniti je na predstavitvi kandidature za novega ministra za kulturo na Odboru za kulturo v Državnem zboru povedal, da bi se morala najti rešitev zanje. V oddaji tudi o ukrepih in njihovem vplivu na kulturno-umetniško dogajanje v Avstriji in na Dunaju. V Italiji so vodje Odborov za kulturo večjih italijanskih mest na predsednika vlade naslovili posebno pismo, naj prepreči najhujše. foto: Arek Socha / Pixabay
Oddajo Svet kulture smo objavili še preden je prišlo uradno obvestilo o odpovedi nocojšnje premiere predstave Koščki svetlobe. Koščki svetlobe so intimna drama o odnosu med sestrama, ki se srečata po več kot desetih letih. Režira jo Barbara Zemljič, ki pravi, da Longman v besedilu zelo dobro oriše sodobno osamljenost, hkrati pa je luciden tudi v tematiziranju medosebnih odnosov. V oddaji tudi o izobraževalnem projektu in istoimenski razstavi #VSAKDAN8MAREC, ki sta jo pripravila Mesto žensk in Ulična galerija TAM-TAM. Ogledate si jo lahko na Vegovi ulici v Ljubljani. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Eden glavnih predstavnikov izstopajoče generacije prekmurskih slikarjev, ki so nase opozorili sredi 80-ih let 20. stoletja, je Sandi Červek, sicer tudi likovni pedagog ter grafični in scenski oblikovalec. V Galeriji mesta Ptuj je od danes na ogled razstava njegovih del z naslovom 1+1=11. Červek je najbolj poznan po črnih slikah, tokrat pa bomo lahko spoznali še njegovo koloristično plat. V Svetu kulture še o novem svežnju knjig Centra za slovensko književnost in založbe ŠKUC – med njimi so tri pesniške zbirke sodobnih slovenskih pesnikov, francoski roman Salamander in knjiga kratkih zgodb kubanskega pisatelja Virgilia Pinera. Vir fotografije (izrez): Galerija mesta Ptuj
Na razstavi Vdove in pankrt, ki je na ogled v Cankarjevem domu, nekateri pomembnejši predstavniki nove generacije oblikovalcev, diplomantov Oddelka za oblikovanje ALUO – Ajda Bevc, Petra Bukovinski, Hana Jesih, Maša Majce Mesarič, Ajda Schmidt in Jan Virant –, skozi primere iz svojih projektov predstavljajo proces oblikovanja in sooblikovanja zamisli v sodelovanju z naročniki. Šesterica oblikovalcev trdi, da za oblikovanje gola všečnost ni visoko na prioritetni lestvici. Pomembnejši sta učinkovitost in ustreznost, torej pojma, ki ju pogojuje kontekst oblikovanega dela, ki pa zato težko nastopa kot razstavni objekt, izoliran od siceršnje konkretne namembnosti. Razstavo je kuriral Radovan Jenko.
Kako bi se odzvali, če bi slišali, da se je v vašem prijateljskem krogu zgodilo posilstvo? To se nam ne dogaja, naš prijatelj ni posiljevalec, je misel, ki prevzema odzive okolice v romanu mlade nemške pisateljice Bettine Willpert. Literarni večer z avtorico je včeraj sklenil festival Literature sveta – Fabula, ki je letos potekal v okviru teme igre moči. Težke teme pa določajo tudi delo fotografa Gorana Bertoka, ki človeško telo upodablja v mejnih vidikih bivanja in v njegovi minljivosti ter se z razstavo Lakota predstavlja v ljubljanski galeriji Photon.
V Mariboru bo nocoj premiera baletnega triptiha Fallen Angels. Gre za tri koreografije, med katerimi je eno prispeval tudi Edward Clug. Ob baletnem triptihu pa vam bomo predstavili tudi dogajanje na bruseljskem knjižnem sejmu, kjer sta sodelovali tudi direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida in pisateljica Agata Tomažič, ki je predstavila francoski prevod zbirke Česar ne moreš povedati frizerki. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
V oddaji najprej predstavljamo osrednjo razstavo, ki so jo ob 500-letnici smrti enega največjih renesančnih slikarjev, Rafaela, danes odprli v Rimu. Gre za največjo razstavo Rafaelovih del v zgodovini: dela velikega mojstra so v Rim prišla iz najpomembnejših muzejev sveta. Nadaljujemo z domačo umetnostjo: čipka, pletena iz pločevine, ki v velikem formatu zaživi na steni galerije, je le eno od izjemnih del kiparke Metke Kavčič, ki razstavlja v Galeriji Velenje. V oddaji pa tudi o koncertu cikla Carpe Artem z naslovom Slavni boter, neminljivi prijatelj, na katerem bodo glasbeniki izvedli komorne skladbe baročnih skladateljev in Alda Kumarja.
K sprejemanju različnosti nas skozi filmsko umetnost nagovarja ljubljanski mednarodni festival Hiša strpnosti, letos že šestič, potekal bo še do petka. S festivalom odpirajo teme holokavsta, ksenofobije, rasizma ter tudi beguncev in strpnosti pri njihovem vključevanju v slovensko družbo. Poleg filmov, ki jih je letos izbral hrvaški novinar in filmski kritik Dragan Rubeša, ponujajo še delavnice, razstavo in koncert izraelske glasbe. V Svetu kulture bomo spregovorili še o zadnjem svežnju knjižnih izdaj Cankarjeve založbe, med drugim o zbirki dramskih besedil in zbirki teoretičnih spisov o slovenski drami, pa o širitvi zbirke Moderni klasiki. Vabljeni v našo družbo! Slikovni vir: Mini teater
Včeraj je na festivalu Literature sveta – Fabula nastopil hrvaški literat, ki je zaslovel z romanom Črna mati zemla, Kristian Novak. Ob priložnosti gostovanja je izšel tudi prevod Novakovega tretjega romana Cigan, ampak najlepši v festivalski zbirki. Ob gostu festivala Fabula pa bomo danes pozornost namenili tudi novi radijski igri, ki je nastala po besedilu Petra Semoliča, Šestica spodaj desno. foto: Fabula / Matej Pušnik
Tako kot vsak prvi ponedeljek v mesecu bomo tudi danes prelistali knjižne novosti, ki jih slovenske založbe namenjajo otrokom in mladini. Tudi v nadaljevanju bomo ostali pri literaturi, natančneje pri dramatiki. Na našem Tretjem programu bo namreč marca potekal Mesec slovenske dramatike, v okviru katerega bomo predvajali vrsto za radio prirejenih dramskih besedil, ki so prejela Grumovo nagrado. To nagrado vsako leto podelijo na Tednu slovenske drame, ki bo letos potekal že petdesetič. Ob tej obletnici bomo zato na naših radijskih valovih še posebno pozornost dali prav nagrajenim slovenskim dramskim besedilom.
Začeli bomo z Močjo mesta, mestom moči, današnjim dogodkom pred začetkom Festivala literature sveta Fabula. Na njem se bodo vprašali, kakšne sile se lomijo v mestih danes in kakšna bodo mesta prihodnosti. V Antona Podbevšek Teatru bo drevi premiera zgodbe o glasbi in možganih, glasbeno-gledališka predstava Muzikofilija kliničnega nevrologa Oliverja Sacksa. Ljubljanska opera pa bo jutri premierno uprizorila Luiso Miller Giuseppa Verdija.
Neveljaven email naslov