Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Mednarodni dan muzejev je leta 1977 Mednarodni muzejski svet ICOM izbral 18. maj. Z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi se vsako leto temu prazniku pridružuje tudi več slovenskih muzejev. Mednarodni muzejski dan ima letos moto »trajnostni razvoj in dobro počutje«. V Cannesu od torka poteka 76. mednarodni filmski festival, pri nas pa do sobote festival Jazz Cerkno. O dogajanju na obeh festivalih več v današnji oddaji.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Za Mednarodni dan muzejev je leta 1977 Mednarodni muzejski svet ICOM izbral 18. maj. Z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi se vsako leto temu prazniku pridružuje tudi več slovenskih muzejev. Mednarodni muzejski dan ima letos moto »trajnostni razvoj in dobro počutje«. V Cannesu od torka poteka 76. mednarodni filmski festival, pri nas pa do sobote festival Jazz Cerkno. O dogajanju na obeh festivalih več v današnji oddaji.
Neverjetnih 107 let je doživel Boris Pahor, in to v stoletju, ki je bilo zaznamovano z najusodnejšimi dogodki v človeški zgodovini. Ob opazovanju teh se je spraševal tudi o svoji vlogi in poslanstvu, pričevanju o totalitarizmih, položaju slovenske manjšine in slovenstvu. V oddaji boste slišali odlomek iz Pahorjeve dnevniške knjige Žlahtne transverzale, v kateri se ozira na svoje življenjsko poslanstvo. Da je jezik snov, ki jo oblikujemo in se je zavedamo, nas spomnijo verzi Boruta Gombača, za katere je prejel Veronikino nagrado. V oddaji pa tudi o filmskem festivalu Kino otok, ki se nocoj začne v Izoli.
Festival kratke proze Short, ki se nocoj začenja v Novem Mestu ter festival sodobnega plesa Front@ v produkciji zavoda Flota v Murski Soboti sta glavna poudarka današnje oddaje. V njej bomo napovedali še podelitev Veronikine nagrade v Celju, glasbeno literarni projekt »Vse o Beethovnu« v Kopru ter instalacijo »Pridi k meni« v Mariboru.
Posvečamo se mednarodnemu festivalu umetnosti, znanosti in tehnologije A dela?, ki se danes začenja v Ljubljani in razstavi Hvalnica brezdelju, ki odpira festival. Pogledali bomo tudi v festivalsko razvejan in bogat teden, ki je pred nami. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: grafična podoba festivala A dela?, vir: https://www.a-dela.si/
V Mariboru se je dopoldne začel festival Lent, ki je zaradi virusne okužbe v svetu in pri nas drugačen. Program je okrnjen, manj je tujih gostov, zato pa ponujajo več nastopov izstopajočih slovenskih ustvarjalcev. Govorili bomo o tem, kako avantgardni duh Bauhausa razumemo danes. V ljubljanski Švicariji je na ogled devet instalacij Tanje Devetak in Eduarda Čehovina, ki so začele nastajati ob lanski stoletnici ustanovitve Visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus. Foto: Ars.
V ospredju oddaje bo najprej festival Grounded, ki se začenja danes in bo potekal pred tivolsko Švicarijo. Gre za festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma. Njegovi organizatorji so prepričani, da je bilo v času letošnjih protestov izrečenih veliko laži, zato so se odločili, da tokrat v ospredje postavijo resnico in nezmožnost njenega razlikovanja od ne-resnice in laži. Festival bosta nocoj odprli predavanji z naslovom Svet kot dobava in nakup ter (Politična) odgovornost v času organiziranega laganja. V Mariboru je del letošnjega festivala Lent projekt Živa dvorišča, tokrat poleg glasbenih dogodkov in tematskih sprehodov po mestu ponuja tudi pogovore o teh mestnih prostorih, skritih očem. V Piranu se zvečer začenja Tartini festival, ki že devetnajsto leto zapored opeva slavo našega piranskega rojaka in z vrhunskimi umetniki širi njegov glas po vsem svetu.
Umetnik in raziskovalec Tao G. Vrhovec Sambolec se v svoji praksi osredotoča na zvok, nove medije, interakcijo v realnem času in na vprašanja sodobne mediacije v odnosu do občutka (telesne) prisotnosti. Njegov projekt 0.004 Hz, ki ga predstavljajo v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani, raziskuje primanjkljaj električne energije, do katerega je leta 2018 prišlo zaradi spora med Srbijo in Kosovom. Večina med nami ga niti ni opazila, a zaradi njega se je povprečna frekvenca električnega toka v omrežju vse od Istanbula do Santiaga de Compostele in od Rima do Kobenhavna znižala za 0.004 Hz. Zaradi padca frekvence za 0.004 Hz so številne električne ure, ki merijo čas glede na frekvenco električnega omrežja, ne pa s pomočjo kvarčnih kristalov, v dveh mesecih zaostale za šest minut.
Danes o novostih iz naših knjigarn in galerij. Predstavili bomo protivojni roman nemškega pisatelja Gerta Lediga. Njegovo Povračilo velja za pomembno delo povojnega realističnega pripovedništva. Sledi pogled v Maribor, kjer razstavo odpira slikar Stojan Grauf. Serijo 66 linorezov in 9 oljnih slik je poimenoval Ljubezen in sovraštvo; na ogled je v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor. Foto: Radio Maribor/DLUM.
Sprehod po kulturni ponudbi bomo začeli v prestolnici, kjer na Festivalu Ljubljana s koncertom opernih arij danes gostuje slovita ruska sopranistka Ana Netrebko s svojim možem Jusifom Ejvazovom; v Ljubljani se začenja tudi festival kratkega filma FEKK ter vseslovenska muzejska akcija Naprej v preteklost. Foto: Ars
Sindikat odklonskih identitet so v zavodu Emanat prvič priredili leta 2018, da bi na »platformi robnih urbanih žanrov« združili in povezali ustvarjalke in ustvarjalce, ki z žanri kabareta, burleske, satire in parodije preobračajo uveljavljene družbene standarde in udejanjajo pravico do različnosti. Letos ga odpira venezuelsko-belgijska ustvarjalka Sophie Rodriguez, sicer stara znanka festivala. S performansom Projekt Šopirjenje raziskuje pomene, ki jih ženska telesa vzbujajo v kapitalistični družbi. Prav posebna izkušnja pa je tudi zvočno-gibalni performans z naslovom Sonihanja intermedijske umetnice Petre Kapš in plesalke Anje Bornšek, saj po njunih besedah vodi obiskovalce iz slušnega in vidnega v občutenje.
Razstava dveh mladih romunskih umetnikov, ki ustvarjata pod imenom S.A.B.A., ruši predpostavke o tem, kaj naj bi bila retrospektiva. To večinoma povezujemo z umetniki z zavidljivim opusom del, tokrat pa smo v ljubljanski galeriji ŠKUC priča retrospektivi, ki se začne v času pred rojstvom obeh ustvarjalcev in sega v prihodnost. V Svetu kulture tudi o negotovem položaju Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož: upadu obiskovalcev in zastoju projekta prenove grajskega kompleksa. Vabljeni k poslušanju. Foto: S.A.B.A.
Zadnja korona je v obtoku dovolj časa, da so nekatera umetniška dela s tem motivom že ustvarjena ter pripravljena za branje ali ogled. Mestno gledališče Ptuj bo z današnjo premiero še pred koncem poletja vstopilo v novo sezono – kabaretna predstava Lunapark kuga v režiji Matjaža Latina bo s pravo mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti nastavila ogledalo tako imenovani koronaresničnosti. Spregovorili bomo tudi o slikarski razstavi Ladje arhitekta Jurija Kobeta, ki je na ogled v Pretorski palači v Kopru, in o tolkalskem koncertu WOODSToP v okviru festivala Poletje v Stari Ljubljani. Foto z vaj za predstavo Lunapark Kuga: Stanislav Zebec
Parahipnagogija je stanje med spanjem in budnostjo in temu je svojo pozornost namenil fotograf Andrej Lamut, ki se tako od materialnih podob odmika k notranjim, neoprijemljivim in fantazijskim. Njegovo razstavo z naslovom Mnemosis, na kateri želi gledalcu vzbuditi občutke teh sanjskih doživetij, bodo danes odprli v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani. V Svetu kulture se bomo odpravili še na Kongresni trg, kjer se bo s Chaplinovim Velikim diktatorjem nocoj v luči 75. obletnice konca druge svetovne vojne začel Kinodvorov tridnevni letni kino, in pa na Muzejsko ploščad Metelkova, kjer se bo s filmom Alfreda Hitchcocka Psiho začel letni kino Slovenske kinoteke, ta bo letos v znamenju kriminalk. Vabljeni v našo družbo. \t Foto (izrez): Andrej Lamut
Združene države Amerike so država z najslabšo pandemično statistiko na svetu. Življenje je v dobršni meri še zmeraj ohromljeno in medtem, ko se Američani pripravljajo na volitve, tehtajo, do katere mere naj odprejo gospodarstvo, ali naj pošljejo otroke v šolo, le ožji krogi glasno razmišljajo, kako je pohod novega koronavirusa vplival na kulturno-umetniško sceno v ZDA. Podobno kot zdravje, je kultura v Ameriki dobrina, ki si jo ljudje privoščijo v skladu s svojo kupno močjo. Obenem pa v nasprotju z Evropo glede kulture v ZDA ni družbenega dogovora in država v to sfero ne posega tako odločilno, kot pri nas. »Rob je visok, nikoli nisem splezal do njega, pogledal čezenj.« tako je o robnosti že pred več kot desetletjem razmišljal Peter Semolič, ki z novo pesniško zbirko Robovi nadaljuje z vprašanja o bivanju in končnosti. Zbirka je izšla v knjižni zbirki Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura. Foto: Wikipedia, By Wknight94 talk - Own work, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=15946704
Danes preverjamo, kaj ponujata dva glasbena festivala – brežiški festival stare glasbe Seviqc in festival Radovljica, ki se začenja nocoj. Radovljiški festival bo postregel z osmimi koncerti, kar šest od teh bo na festivalu doživelo svetovno premiero. V oddaji pa boste lahko več slišali tudi o razstavi Mojce Senegačnik v Centru vesoljskih tehnologij v Vitanju. Mojca Senegačnik se kot prva predstavlja v ciklu razstav z aktualnim naslovom Umetnost korone po koroni. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Jana Jocif / Festival Radovljica
Slikarka Ejti Štih je likovno umetnost tokrat spojila s književnostjo. Ob neki svoji slikarski razstavi v Argentini je namreč k pisanju obrazstavnega besedila namesto kuratorja povabila pisatelja in to jo je spodbudilo k pripravi knjige; bolivijska različica je izšla že pred časom, zdaj pa smo dobili tudi obogateno slovensko izdajo s preprostim naslovom Slike in zgodbe. V Svetu kulture nadaljujemo s književnostjo – pisateljica, raziskovalka, popotnica in potopiska, vse to je bila Celjanka Alma Karlin, ki preseneča še sedem desetletij po smrti. Leta 1945 je s pomočjo pisem in dnevnikov zapisala avtobiografsko pričevanje iz predvojnih let, ko je gostila protinacističnega ubežnika. Besedilo je ostalo v rokopisu, ki ga je v knjigo z naslovom Daljna ženska pretopila Jerneja Jezernik. In še o mednarodnem filmskem festivalu Shots, ki ga bodo nocoj odprli v Slovenj Gradcu: ta letos prinaša 13 filmov večinoma evropske produkcije, vsi pa so letos prvič tudi podnaslovljeni. Foto (izrez): Mladinska knjiga
Če so zgodovinski dogodki okrog Narodnega doma v Trstu, tudi požig pred 100 leti, ki jih obravnava strip Črni plamen Ivana in Zorana Smiljanića, skoraj v celoti jasni, pa je v ugibanja zavita vsebina, ki naj bi jo v prihodnje ponujal Narodni dom. V današnji oddaji bo o tem, kaj vse bi lahko delovalo v Narodnem domu, razmišljal naš tržaški sodelavec Marij Čuk, z avtorjema stripa o požigu Narodnega doma pa se je pogovoril Žiga Bratoš. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Založba ZRC
Vsako leto je pozornost kulturne javnosti usmerjena v največje mednarodne dogodke, ki jih predstavlja med drugim Evropska prestolnica kulture. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, kjer so po začetnem zagonu zaradi epidemije večino projektov morali ustaviti. Kljub temu se trudijo, da bi izvedli čim več programa, saj v poletnem času številni radi obiščejo to največje hrvaško pristaniško mesto. Pogledali bomo, kako so se prilagodili razmeram, v oddaji pa predstavljamo tudi novosti mladinske in otroške literature. Foto: EPA
Za svet, ki ga ne moremo jemati resno, je rešitev le resna klovnada: umetnost, ki odpira vrata tudi tam, kjer jih ni. Tako menijo ustvarjalci festivala Klovnbuf, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa, ki bo do 9. avgusta ponudil zmes različnih pristopov sodobnega cirkusa. Pisatelju Dragu Jančarju pa so danes v Salzburgu podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Ena od odlik njegove literature je, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine, so zapisali v utemeljitvi za to prestižno priznanje. Foto: Drago Jančar, vir: BoBo
Kulturno dogajanje konec tedna bo kljub razmeram pestro. V spomin na 250. obletnico smrti Giuseppa Tartinija bo v okviru širšega projekta Tartini 250 v nedeljo v Portorožu koncert komornega orkestra I Filarmonici di Roma z izjemnim solistom Otom Ughijem. V Mariboru se bo jutri začel 31. Poletni lutkovni pristan, ki bo ponudil predstave predvsem domačih lutkarjev, konec tedna na gradu Snežnik pa bo obarval Plavajoči grad. Dva dneva gledaliških in glasbenih dogodkov različnih zvrsti ter prostorskih instalacij bosta grad, kot že šestkrat doslej, spremenila v celostno umetnino ? predstavo.
Igorja Pisona, režiserja in avtorja predstave K(o)ronske zdrahe, je k pisanju spodbudila zgodba njegove prijateljice. Med spletnim pogovorom z njo, je spoznal, da karanteno preživlja skupaj s svojim bivšim partnerjem, ki mu je izbruh epidemije onemogočil vrnitev v Torino. Pisona je njun položaj spodbudil k razmišljanju o vprašanjih bližine in razdalje (tako večplastno aktualne med koronskim časom, ki ga živimo) in postali sta srž predstave, v kateri igrata Nikla Petruška Panizon in Žan Papič. Premiera predstave bo nocoj na dvorišču SKD Barkovlje pospremila slovesno podelitev nagrad tantadruj. Razglasitev nagrajencev je bila že maja. Med predstavami je bila za najboljšo izbrana Šest oseb išče avtorja SNG Nova Gorica, nagrada za življenjsko delo bo šla v roke kostumografke Marije Vidau, nagrado za igralsko stvaritev pa bo prejel Jurij Drevenšek, ki je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Nagrajena bo tudi ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej, in sicer z nagrado za gledališki dosežek za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo. V oddaji pa danes tudi o novi knjigi. Po stopetdesetih letih so sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU za tisk pripravili gradivo, ki ga je zbral eden najbolj vnetih zbirateljev ljudskega izročila pri nas Gašper Križnik. S sourednico knjige, ki nosi naslov Sveti Coprijan, Bredo Podbrežnik Vukmir se je pogovarjal Vlado Motnikar. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov