Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Mednarodni dan muzejev je leta 1977 Mednarodni muzejski svet ICOM izbral 18. maj. Z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi se vsako leto temu prazniku pridružuje tudi več slovenskih muzejev. Mednarodni muzejski dan ima letos moto »trajnostni razvoj in dobro počutje«. V Cannesu od torka poteka 76. mednarodni filmski festival, pri nas pa do sobote festival Jazz Cerkno. O dogajanju na obeh festivalih več v današnji oddaji.
3625 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Za Mednarodni dan muzejev je leta 1977 Mednarodni muzejski svet ICOM izbral 18. maj. Z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi se vsako leto temu prazniku pridružuje tudi več slovenskih muzejev. Mednarodni muzejski dan ima letos moto »trajnostni razvoj in dobro počutje«. V Cannesu od torka poteka 76. mednarodni filmski festival, pri nas pa do sobote festival Jazz Cerkno. O dogajanju na obeh festivalih več v današnji oddaji.
V Cannesu v Franciji bodo prihodnji dnevi v znamenju dogajanja na 71. mednarodnem filmskem festivalu, ki so ga včeraj odprli s projekcijo filma iranskega režiserja Asgharja Farhadija. V oddaji lahko prisluhnete utrinkom s tega glamuroznega festivala. Pozornost namenjamo tudi Filmskemu tednu Evrope, premieri komične drame Ekshibicionist v Novi Gorici, novemu zvezku Slovenskega gledališkega letopisa 2016/2017 in knjižnemu sejmu v Torinu. Vir foto: Festival de Cannes.
Tokrat o razstavi Karmen Čórak in Andreja Brumna Čopa, ki se je včeraj odprla v rimski Akademiji lepih umetnosti, ter o novi stalni razstavi, ki v Mestnem muzeju Ljubljane pripoveduje o zgodovini glavnega mesta. Ob koncu oddaje napovedujemo koncert ansambla za sodobno glasbo Neofonía z naslovom Skrite duri v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto (foto: Andrej Peunik/MGML).
V oddaji tokrat o novi pesniški zbirki Svetlane Makarovič, ki v knjigi Naj bo poleti ponovno pesni v haikujih ter o festivalu zgodovine eStoria v Gorici, ki bo obravnaval temo migracij v Istri in obmejnih krajih. Tudi gledališkega dogajanja ne bomo izpustili – v okviru Drama Laboratorija bo v gibalno-vokalni predstavi Solo Drama nastopil Žigan Krajnčan, medtem ko se bo z odra Slovenskega mladinskega gledališča poslovil Kekec, ki je skoraj 15 let razveseljeval mlado občinstvo. V Izoli pa bodo najstniki iz vse Slovenije izglasovali najboljši evropski film za mlade.
Med poudarki oddaje sta razstava Natalije Šeruga Golob z naslovom Salve Regina v razstavišču Minoritske cerkve v Mariboru ter roman Vaje v pozabljanju indijske pisateljice Anite Nair. O stanju v Indiji z ženske perspektive govori tudi razstava šestih indijskih umetnic v Muzeju umetnosti v nemškem Wolfsburgu. Predstavljamo projekt Živeti z vodo, s katerim se bo Slovenija predstavila na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. In še zanimivost, priznani dirigent in pianist judovskih korenin Daniel Barenboim je zaživel kot animirani junak risanke Max in Maestro.
"O, ne, nismo šli nikamor, za omaro smo se skrili." Tako zveni eden izmed verzov zadnje pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Posmrtni boj, ki je nedavno izšla pri založbi MIŠ in jo predstavljamo v tokratni oddaji, ki jo začenjamo z razstavo Vladimire Bratuž Furlan – Lake v ljubljanski Galeriji ZDSLU. Razstava s podnaslovom Obuditev nekega časa kiparko in arhitektko predstavlja z naborom del iz različnih obdobij njenega opusa, z dokumentacijo pa opomni tudi na njeno znano javno skulpturo Riba v parku Tivoli. Na koncu oddaje pa še o novi knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici.
V fokusu oddaje je še zadnja premiera letošnje sezone na velikem odru ljubljanske Drame, komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. Med knjižnimi novostmi predstavljamo romana Juda Amosa Oza in Pasja pomlad Patricka Modianoja, med likovnimi dogodki pa razstavo Fotoknjiga in fotozin v ljubljanski galeriji Dobra vaga ter razstavo Oči in sanje z deli Tomaža Lundra v Galeriji Velenje. Napovedujemo še sedmi večer cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistko Petro Vidmar in premiero radijske igre Brat bankomat italijanskega avtorja Stefana Bennija. (Foto: Peter Uhan)
V tokratni oddaji o razstavi Zmaj vseh zmajev v Kazematah na Ljubljanskem gradu, ki bo do sredine novembra obiskovalcem prikazala mnoštvo simbolnih pomenov in podob zmaja kot mitološkega bitja. V nadaljevanju tudi o muziklu Orlando, ki ga premierno postavljajo na oder Mestnega gledališča ljubljanskega. Libreto je nastal po istoimenskem nenavadnem fiktivno biografskem romanu Virginie Woolf, v katerem sledimo avanturam protagonista, ki spremeni spol in živi stoletja dolgo, med tem pa srečuje vidne osebnosti angleške književnosti. Vabljeni k poslušanju … Vir fotografije: Ljubljanski grad Avtor fotografije: Miha Mally
Današnja oddaja se odvija na odru. Ocenjujemo predstavo Trojanke v režiji Jaša Kocelija in napovedujemo dve premieri. V Gledališču Koper bo na ogled predstava Za blagor vseh ljudi, ki jo režira Nenni Delmestre; v Slovenskem mladinskem gledališču pa predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Nastala je po besedilu Petra Mlakarja in Dragana Živadinova, ta je tudi režiser predstave, ki tematizira Odila Globočnika, senčno podobo slovenske zgodovine; premiero pa bo doživela v današnji negotovosti pred morebitnim izbruhom novega svetovnega spopada.
Danes v oddaji izpostavljamo jubilejno, 50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu in delovanje Odbora za mir pri Mednarodnemu Penu, obisk britanskega pisatelja Kevina Brooksa v Sloveniji, knjižni novosti založbe Sanje, sklepni koncert Slovenskih glasbenih dnevov, posvečen češkemu dirigentu Vaclavu Talichu in razstavo del slikarja in grafika Klavdija Tutte na gradu Kromberk.
V oddaji Svet kulture bomo govorili o Slovenskih dnevih knjige, ki so se začeli danes. 23. tradicionalni dnevi bodo povezali knjigo in film. Na Bledu bo drevi slovesnost ob odprtju 50. jubilejnega PEN-a. Osrednja gostja letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev je Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi. V polnemu teku so tudi Slovenski glasbeni dnevi – nocoj bo v Slovenski filharmoniji zvenela koncertna izvedba opere Antigona sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta. Vabljeni k poslušanju.
Danes o jubilejnem mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, o katerem bo spregovorila predsednica mednarodnega PEN-a, Jennifer Clement. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo Slovenske glasbene dneve, ki nocoj vabijo v Staro dvorano mariborske Opere in baleta, ter koncert Zlatega abonmaja, na katerem se bo v Cankarjevem domu predstavil Bergenski filharmonični orkester z dirigentom Edwardom Gardnerjem in solistko, violinistko Viktorio Mullovo. Napovedujemo tudi radijski dokumentarec Broken piano/Broken Bösendorfer o zanimivem predmetu iz prostorov Radia Slovenija. Vabljeni k poslušanju!
Pred nami so Slovenski dnevi knjige, ponekod so se, v lokalnih okvirih, že začeli. Zanimalo nas bo, o čem beremo v Literarni krpanki in kakšna je slovaška sodobna umetnost, ki jo je mogoče videti v Centru in galeriji P74.
Zadnja oddaja tega tedna prinaša vpogled v novo razstavo Ogenj na odru, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki predstavlja likovno ustvarjanje ameriškega režiserja, scenarista, slikarja in glasbenika Davida Lyncha. Danes se začenja 9. festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture - Odprte Hisˇe Slovenije. Odpravili se bomo tudi prek meje, natančneje v Trst, kjer je režiser Igor Pison na oder postavil predstavo z naslovom Juda.
Danes v oddaji izpostavljamo začetek 33. Slovenskih glasbenih dnevov in baletni večer ob stoletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogledali bomo tudi na tuje, v zagrebški galeriji Klovićevi dvori danes odpirajo veliko pregledno razstavo o življenju ene najmočnejših žensk v zgodovini, ruske carice Katarine druge, na Dunaju pa so v Leopoldovem muzeju pripravili obsežno retrospektivno razstavo del slikarja in grafika Zorana Mušiča. Hrvaški umetnik Tomislav Gotovac se predstavlja v ljubljanski Mestni galeriji, na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa nocoj prvič na slovenskih odrih uprizarjajo Evripidovo tragedijo Trojanke. (Ljubljanska opera, avtor fotografije Žiga Živulović jr. / BoBo)
V Narodni galeriji bo do konca pomladi na ogled razstava izbranih del iz opusov likovnih umetnikov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki letos obeležuje 80-letnico. Razstava 69 del 23 umetnikov bo ponudila vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno tradicijo preteklih 80 let. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Josef Nadj, sloviti evropski plesalec in koreograf, po rodu iz Vojvodine, svoje novo odrsko delo ustvarja s skupino EnKnapGroup. Premiera predstave Mračna zveza (po Pekinški raci), bo na sporedu v Centru kulture Španski borci. V oddaji predstavljamo tudi drugo letošnjo premiero Anton Podbevšek Teatra. Biografska in filozofska drama po literarni predlogi Janeza Vrečka Kosovela in v režiji Matjaža Bergerja je posvečena Srečku Kosovelu. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Novele in kratke zgodbe mednarodno najbolj uveljavljenega sodobnega slovenskega pisatelja, ki ima za seboj izjemno bogat literarni opus, Draga Jančarja bomo odslej imeli možnost prebirati v antologijskem izboru z naslovom Mnoga življenja. Delo, ki ponuja celovit pregled Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja od osemdesetih let vse do danes, je izšlo pri založbi Beletrina. V oddaji se bomo dotaknili tudi dela ene najvidnejših slovenskih avtoric Svetlane Makarovič. Po motivih njenega satiričnega eseja bo v ljubljanski Mali drami nocoj premiera gledališkega koncerta Prekleti kadilci. V nadaljevanju bomo napovedali še premiero opere Mesečnica v Mariboru ter kratko radijsko igro Stefana Bennija Naključja.
Med poudarki današnje oddaje je Kulturni bazar, enodnevna prireditev, ki letos desetič poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na Dunaju so ob stoti obletnici smrti slikarja Egona Schieleja pripravili obsežno pregledno razstavo njegovih del. V oddaji napovedujemo še gostovanje gledališča iz Indije s predstavo Enajsti planet Evalda Flisarja in novo premiero v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, predstavo Lučka regrat Gregorja Strniše. In še o pomembni vlogi, ki jo ima slovenska knjiga pri slovenski manjšini v Italiji…
Oddaja o aktualnem dogajanju na področju kulture prinaša pregled nekaterih novih razstav. Omenimo le eno. Pod naslovom Slovenstvo, Ivan Cankar in Janez Boljka bodo v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22 odprli razstavo kiparskih, slikarskih in grafičnih del iz zapuščine Janeza Boljke, ki jih je navdihnil Ivan Cankar. Tematski izbor Cankarjevega lika je Boljka prvič razstavil v ljubljanski Mali galeriji leta 1969, po letu 1974 pa svojega bogatega opusa na to temo ni več razstavljal. Dela za tokratno razstavo je izbral poznavalec Boljkovega opusa, Aleksander Bassin, ki bo o njem spregovoril tudi v oddaji Svet kulture.
19. februarja 2016 sta ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiskala podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Oblasti so ob takratni begunski krizi iskale primerne namestitve za mladoletne pribežnike. Ena izmed možnosti za šest fantov, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva odraslih, je bil Dijaški in študentski dom Kranj. Četudi bi bili fantje nastanjeni v stavbi, v kateri dijakov ni bilo, v tretjem nadstropju študentskega doma, so se starši burno odzvali in grozili celo z izpisom otrok. Svoje nestrinjanje so s podpisi izrazili tudi nekateri profesorji gimnazije Franceta Prešerna in krajevna skupnost. Režiser predstave 6, ki jo premierno uprizarjajo v kolektivu Nova pošta, Žiga Divjak, je z avtorskim projektom želel ustvariti priložnost za razmislek o razdiralni politiki in strahu, ki so ga podpihovali v obdobju begunske krize in ki je po njegovem prepričanju dosegel vrhunec prav v Kranju. Današnja družba se vse bolj radikalizira v desno, nekatere stvari, ki so nekoč naletele na neodobravanje in splošno nestrinjanje, pa postajajo del vsakdanjika – in tako se prav lahko zgodi, da se ljudje ustrašijo šestih begunskih otrok. O tem, da slovenska kulturna krajina vseeno ni že od nekdaj taka kot danes, pa pričajo kaštelirji ali prazgodovinska gradišča, ki izvirajo še iz predrimskih časov, raziskovalci pa jih povezujejo s plemeni, ki so se preživljala z ovčerejo, s skupnimi čredami in pašniki, in negovala kult bojevnikov. Na kulturno dediščino, ki jo gradišča predstavljajo, so arheologi nedavno opozorili v dveh novih publikacijah: zborniku o gradiščih v zahodni in osrednji Sloveniji in zborniku z naslovom Kaštelir – Kamni z Jelarjev pripovedujejo. Foto: Matej Povše
Neveljaven email naslov