Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V soboto se je s podelitvijo nagrad končal najpomembnejši in najprestižnejši dogodek v svetu umetniškega filma, mednarodni filmski festival v Cannesu. Vrhunce letošnje izdaje, vključno s filmom Anatomija padca Justine Triet, ki je dobil zlato palmo, bo osvetlila Ingrid Kovač Brus.
V 16 krajih po Sloveniji in zamejstvu pa je odprla sezono branja na prostem 19. izdaja Knjižnice pod krošnjami.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V soboto se je s podelitvijo nagrad končal najpomembnejši in najprestižnejši dogodek v svetu umetniškega filma, mednarodni filmski festival v Cannesu. Vrhunce letošnje izdaje, vključno s filmom Anatomija padca Justine Triet, ki je dobil zlato palmo, bo osvetlila Ingrid Kovač Brus.
V 16 krajih po Sloveniji in zamejstvu pa je odprla sezono branja na prostem 19. izdaja Knjižnice pod krošnjami.
Kako se soočamo z žalostjo? Kje ima žalost v družbi, ki jo tabuizira, mesto? Kako žalujemo in kako naše žalovanje sprejemajo drugi? Ta vprašanja med drugim naslavlja predstava Žalostinke, katere premiera bo jutri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Žalostinke, katerih avtorstvo podpisuje mladi dramatik Jernej Potočan, gradijo raznolike, v fragmente razdrobljene zgodbe naključnih posameznikov, ki nosijo s seboj vsak svoj sprožilec žalosti. V družbi, ki žalost potiska vedno bolj na stran, so eno od pribežališč, kjer je javno dopustno izražati žalost, zanikrni bari, ki so Potočanu služili tudi kot navdih za besedilo. Prav arhetip takih barov je prostor, ki je režiserju Janu Krmelju nudil platformo za uprizoritev, ki želi biti zagovornica žalosti. V oddaji se bomo posvetili še eni premieri, in sicer predstave Paloma v Slovenskem mladinskem gledališču. Osrednja tema nedeljske premiere bodo zlata leta sladkovrške doline in to, kako se je zaradi tovarne izoblikovalo naselje. Idejna vodja in avtorica koncepta Palome Brina Klampfer je raziskovala, kaj jugonostalgija predstavlja generacijam, rojenim v samostojni Sloveniji, oziroma v izdihljajih bivše države ter kako jo karseda plastično predstaviti. Režiserka, sicer Sladkovršanka, je zaradi svojega izvora kot paradni primer razlage izbrala tovarno Paloma. Ta kot prva v Jugoslaviji začne s proizvajanjem toaletnega papirja v rolah, kar sprva naleti na neodobravanje, sčasoma pa se razvije v eno pomembnejših podjetij in s tem postane tudi eden večjih delodajalcev ter center družbenega dogajanja. Danes pa bomo preverili tudi, kaj prinaša drugi del 23. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: MGL / SMG
Svet kulture bo danes na Primorskem in Štajerskem. V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bodo na zadnji premieri v tej sezoni krstno uprizorili delo Jakiš in Pupče dramatika Hanoha Levina, ki je s svojim opusom močno zaznamoval izraelsko dramatiko 20. stoletja in ga imenujejo tudi izraelski Shakespeare. Razlog za pot v Maribor pa bo tokrat 30. obletnica Galerije Media Nox. Ob tej priložnosti so pripravili obsežen katalog o zgodovini galerije in razstavo likovnih del 41-ih avtorjev. Vabljeni v našo družbo! Foto: Peter Uhan
Očeta modernega slikarstva, kot mu radi pravijo, so v Rimu počastili na prvi veliki razstavi od začetka epidemije. Nosi naslov Čas Caravaggia, na njej pa razstavljajo še izbor del slikarjev, ki so v začetku 17. stoletja sledili njegovemu vzoru. Dela prihajajo iz zasebne zbirke vplivneža Roberta Longhija. Če bi lepo delali s kokošjo, bi nam prišla tudi v naročje, pa pravi umetnik Vasja Kavčič, ki se z umetniškim jezikom obrača na državo. S kokošjo, kot simbolom Slovenije, jo nagovarja, naj za najvišjo vrednoto imenuje resnico. V Svetu kulture bomo predstavili njegovo novo razstavo risb, stenskih reliefov in skulpture v Galeriji SDK v Tolminu. Foto: Janko Petrovec
Na slovenski knjižni trg je pred kratkim prišla nova knjiga kratkih zgodb Agate Tomažič z naslovom Nož v ustih, ki je izšla pri Založbi Goga. Že s prvo kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki je avtorica pred petimi leti pritegnila pozornost številnih bralcev in literarne javnosti, zato je radovednost, kaj je najti v novi knjigi, toliko večja. Prelistali jo bomo v tokratni oddaji, drugi poudarek te pa je šestnajsta izvedba novomeških likovnih dnevov. Vir: Založba Goga
»To o izgubi človeškega elementa je stara zgodba. Od impresionizma dalje se ob vsakem likovnem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so tisti dobri stari mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici.« Tako je o računalniški umetnosti razmišljal pionir te zvrsti Edvard Zajec, ki je poudarjal, da se mora tudi človeški element stalno prilagajati novim okoliščinam. Pri zavodu Delak je nedavno izšla knjiga pisem, ki jih je iz Amerike, kjer je poučeval računalniško umetnost, pošiljal tržaškemu pianistu Aleksandru Rojcu. Na koncu oddaje pa predstavljamo sveži prevod novel mojstrske pisateljice Marguerite Yourcenar. Pisateljica, ki je bila leta 1980 kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo znanosti, je Orientalske novele pisala in predelovala skoraj 40 let, na prvi pogled zelo različne novele pa povezuje elegantna pisava.
»Začelo se je počasi, skoraj neopazno, in dolgo se je zdelo, da je vse skoraj tako, kakor je že bilo. Še zmeraj so bile vrste pred bankomati, še zmeraj je bilo težko najti parkirišče v nakupovalnem centru, še zmeraj so na zaslonih poročali o nevarnostih z vzhoda.« Tako zvenijo prvi stavki četrtega romana Andreja Blatnika Luknje, ki je izšel pri založbi Goga, podrobneje pa ga bo avtor predstavil v pogovoru s Tino Kozin. Pred mikrofon pa smo povabili tudi vodjo festivala plesnih perspektiv U[KREP] Katjo Somrak iz Plesnega teatra Ljubljana, ki je predstavila poudarke sedme izvedbe festivala, spregovorila pa tudi o njihovem poslanstvu, ki sestoji iz mednarodnega sodelovanja, odzivanja na aktualni čas in prostor ter približevanja sodobnega plesa občinstvu. Prvi del festivala se začenja danes, izbrana tema pa je nova realnost.
Filme smo med epidemijo gledali v domačem okolju, zdaj pa so se vrnili v kinematografe. Posebna gledalska izkušnja so seveda festivali – danes se kot eden prvih v mednarodnem okolju odpira 22. festival dokumentarnega filma, ki bo tokrat potekal nekoliko drugače. Napovedanih spremljevalnih dogodkov ne bo, a program bo ostal enak marčevskemu, ko bi se moral odviti festival. Rdeča nit programa je delovna etika v skrajnih razmerah, nekatere filme pa bomo verjetno videli z drugačnimi očmi kot pred epidemijo, ko je bil program zasnovan. V oddaji pa predstavljamo tudi roman Otočje drugačnega življenja. Rusko-francoski pisatelj Andrei Makine zgodbo romana postavlja na daljni severovzhod Sovjetske zveze in se prek pripovedovanja starejšega moškega vrača v čas Stalina. Ustavili pa se bomo tudi v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v ljubljanskem Tivoliju. Tam je od sobote odprta zvočna instalacija Luke Prinčiča z naslovom Rizosfera, ki jo bo avtor nocoj nadgradil še z živim nastopom.
V petek bodo v Trstu uradno obeležili Dan spomina na osvoboditev izpod jugoslovanske okupacije. 12. junija 1945 so namreč partizanske čete po 40-tih dneh zapustile mesto. Za Trst se torej vojna ni končala na začetku maja in svojevrstno tolmačenje zgodovine sproža polemike, tudi v zvezi z vrnitvijo Narodnega soma Slovencem. O tem v današnji oddaji Svet kulture. V njej predstavljamo še knjigo Čar gozda v slovenski ljudski dediščini in skupinsko razstavo članov v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor. Vabljeni k poslušanju.
Danes bomo pozornost namenili dvema premierama, in sicer avtorskega projekta Gejm Žige Divjaka v ljubljanskem SMG, ki bo preizprašal vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za usodo beguncev. Napovedali pa bomo tudi slovensko praizvedbo besedila Seks z neznanci v Mestnem gledališču Ptuj. Gre za besedilo sodobne ameriške avtorice Laure Eason, ki so ga uprizorili med drugim že v New Yorku, Sydneyu in Londonu. Odziva se na izzive sodobnosti in ugotavlja, da je v času, polnem sovraštva, najpomembnejša ljubezen.
Primož Trubar je živel 78 let, kar je bila neverjetno visoka starost za 16. stoletje. V svojem življenju se je srečal s številnimi boleznimi, najbolj ga je mučila bolezen šen, proti kateri ni bilo zdravila in mu je povzročala vnetje kože in smrdeč vonj. Vsekakor ni pričakoval, da bo živel tako dolgo. Za Abecednik in Katekizem je mislil, da bosta pri njegovih 42 letih zadnji in edini življenjski deli v slovenščini, nato pa je čez nekaj let sledila serija knjig in tako je Trubar ustvaril enega največjih književnih opusov. Vitalnost je črpal iz svojega dela, za katerega je vedel, da je zgodovinskega pomena.
Zaradi epidemije novega koronavirusa so med drugimi kulturnimi ustanovami svoja vrata za dva meseca in pol zaprla tudi gledališča. Podobno, kot kinodvorane, jih v teh dneh spet odpirajo – seveda ob upoštevanju priporočenih zaščitnih ukrepov, med katerimi je tudi omejeno število razpoložljivih sedežev v dvorani. V ljubljanski galeriji Photon pa je v terminu t. i. avtorskega dialoga, ki ga namenjajo mlajši in srednji generaciji ter fotografom iz prostora nekdanje Jugoslavije in Srednjevzhodne Evrope, na ogled nova razstava dveh avtorjev: Eve Petrič, SOUNDeSCAPES – Uspavanka za drone in Marka Lipuša, Površine in skice.
Oddaja bo tokrat v znamenju elektroakustične glasbe. V Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev so namreč danes podelili 27. Kozinovo nagrado; prejel jo je skladatelj, eden izmed pionirjev slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe, Bor Turel, ki je za naš 3. program ustvarjal tudi oddaje o sodobni glasbi. Njegova dela so pozornost pritegnila tudi v mednarodnem prostoru, bila so izvedena na številih mednarodnih festivalih sodobne glasbe, denimo na Biennale des jeunes in Journees audiovisuelles internationales v Parizu, Štajerski jeseni v Gradcu in mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. V oddaji pa tudi o nagrajencih palme Ars Acustice, ki jo podeljuje ekspertna radijska skupina Ars Acustica; ta znotraj zveze EBU skrbi za mednarodno sodelovanje pri predstavljanju radijske, zvočne umetnosti, elektroakustične glasbe in sorodnih zvrsti. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Pred kratkim smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili roman V hiši med hribi straši ameriške pisateljice Shirley Jackson. Avtorica sicer ni ustvarila obsežnega opusa, vendar vseeno slovi kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljivega žanra v dvajsetem stoletju, med drugim sta se ji poklonila Stephen King in Neil Gaiman. Njen roman V hiši med hribi straši je žanrska in sploh pripovedna mojstrovina, poslovenila jo je Tadeja Spruk, ki je leta 2018 poskrbela tudi za prevod kratkih zgodb Shirley Jackson z naslovom Loterija in druge zgodbe. V današnjem Svetu kulture vas bomo popeljali tudi po razstavi slikarke Nine Čelhar v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Na razstavi se umetnica predstavlja s slikami, ki so nastale v zadnjih sedmih letih, v besedilu ob razstavi pa lahko preberemo, da so za njeno likovno govorico značilne namišljene krajine zunanjih in notranjih prostorov umirjenih barvitosti. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Z današnjo oddajo bomo naprej odpotovali v Rim, od koder se s poročilom o oživljanju italijanske kulturne, zgodovinske in umetniške ponudbe oglaša Janko Petrovec. Pozneje tudi v Novo mesto, kjer že 70 desetletij domuje Dolenjski muzej in te dni obeležuje svoj jubilej. 50-letnico delovanja letos slavi tudi gledališče Glej, ki poleg razstave na Krakovskem nabrežju danes odpira manjšo razstavo tudi v ulični galeriji Tam-tam na Vegovi ulici v Ljubljani.
Z zamudo zaradi epidemije je svoja vrata odprla nova dunajska galerije Albertina Modern, ki hrani in predstavlja zbirko več kot 60. 000 umetniških del moderne in sodobne umetnosti. Ključna so predvsem dela avstrijskih umetnikov, kot so Arnulf Rainer, Maria Lassnig, Franz West, Erwin Wurm in VALIE EXPORT. Nove galerijske prostore je odprla razstava Začetek. Umetnost v Avstriji med letoma 1945 in 1980, ki ponuja pregled tega inovativnega obdobja zgodovine umetnosti. V oddaji pa predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature.
Ekspertna radijska skupina Ars Acustica znotraj zveze EBU skrbi za mednarodno sodelovanje pri predstavljanju radijske, zvočne umetnosti, elektroakustične glasbe in sorodnih zvrsti. Skupina podeljuje tudi nagrado Palma Ars Acustica, za katero se letos poteguje 22 predlogov radijskih postaj. Med njimi so v prvem krogu glasovanja delegati izpostavili pet izstopajočih predlogov in v finale se je uvrstilo tudi delo skupine slovenskih ustvarjalk, elektroakustična radijska opera IDEN. V Galeriji P74 pa je na ogled skupinska razstava Kamen, papir, škarje. V okviru razstave, katere naslov temelji na igri, ki izhaja iz Kitajske, in je po besedah organizatorjev metafora za izbiro med sodelovanjem in individualnostjo, naključjem in zakonom, skupnostjo in osamo, svoja dela predstavljajo Jože Barši, Tomaž Furlan, Dejan Habicht, Sanja Iveković, Laibach Kunst, Dalibor Martinis, Polonca Lovšin, OM produkcija, Tadej Pogačar, Uroš Potočnik, Small but dangers, Mladen Stilinović in Milena Usenik. Več o izbranih temah v tokratni oddaji Svet kulture. Vabljeni k poslušanju!
V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj predstavitev nagrajenih umetnikov dopolnjujejo z razstavo del slikarja Živka Marušiča. Nagrado Prešernovega sklada je dobil že leta 1999 za razstavo Slika je mrtva, naj živi slika v Moderni galeriji, in jo po prejetju tudi raztrgal – v znak upora proti temu, kako država ravna z umetniki. Po dveh desetletjih naj bi v Kranju razstavo slikarjevih risb in dnevniških skic odprli v začetku marca, a jim je to preprečila epidemija koronavirusne bolezni. Pregledno razstavo so v kranjski galeriji pripravili v sodelovanju s kustosinjo Nino Jeza in kustosoma Andrejem Medvedom in Markom Arnežem.
25. Slovenski dnevi knjige, ki so jih odprli dopoldne, bodo potekali do 31. maja in ponudili raznolike dogodke, seveda vse vezane na knjigo in branje. Organizator – Društvo slovenskih pisateljev – napoveduje, da bo velik del programa namenjen tudi povezavi literarnih ustvarjalcev z ostalo zainteresirano javnostjo. Zaradi trenutnih omejitev bodo Slovenski dnevi knjige potekali skoraj v celoti na spletu, kjer se bodo vrstila virtualna branja in okrogle mize; od petka do nedelje se bo v štirih mestih po Sloveniji odvijal tudi knjižni Sejem za zraku, nadaljevanje medkoronskega Sejma s kavča, ki bo omogočil kupovanje knjig na prostem. V oddaji se bomo tokrat dotaknili tudi aktualnega dogajanja v Trstu, kjer se dvigujejo glasovi proti vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: EPA
Kako se je v tem času epidemije spremenilo naše dojemanje nas samih? To vprašanje so si zastavili v Moderni galeriji v Ljubljani in kot odgovor zasnovali obsežno spletno razstavo Virusni avtoportreti, na kateri se predstavlja sto umetnikov od vsepovsod po svetu. V današnjem Svetu kulture še o vsakoletnem majskem srečanju Forum Tomizza. Na njem književniki, publicisti in kritiki obidejo tri mesta, Trst, Koper in Umag in odpirajo aktualna vprašanja našega prostora in časa, letošnji forum pa so zaradi novih razmer preselil na splet. Srečanje so nadomestili z novinarsko predstavitvijo zbornika po koncu dvajsetletnega delovanja, o katerem bomo spregovorili v naši oddaji. Fotografija: izrez iz predstavitvenega videa
Pogledali bomo s kakšnimi priporočili, pa tudi težavami bodo kinodvorane in gledališča stopila v novo normalnost. V oddaji pa tudi o knjižni novosti, prevodu drugega dela trilogije o perzijskem matematiku, astronomu in fiziku Omarju Hajámu bosanskega pisatelja, esejista in dramatika Dževada Karahasan, ki je eden v tujini najbolj priznanih književnikov z območja nekdanje Jugoslavije. Dževad Karahasan v svojih delih sooča in prepleta različne vere in kulture, tradicijo in sodobnost. Tudi vojna v Bosni je v njih pustila močan pečat, predvsem pa pogosto sega daleč v zgodovino, še posebej na območje srednjeveške Perzije. V trilogiji Kaj pripoveduje pepel ob osrednjem liku Omarju Hajamu prikazuje tudi družbene in politične okoliščine tistega časa, torej 11. in 12. stoletja. Prvi del Seme smrti pripoveduje o mladem Hajamu, ki kot dvorni astronom sestavlja svoj sloviti koledar. V drugem delu, Tolažba nočnega neba, pa je Omar Hajam na vrhuncu svoje življenjske poti. Prevajalka Jana Unuk pa poudarja, da v tem delu Karahasan tudi prikaže, kako se lahko družbena utopija sprevrže v nekaj izjemno slabega. Več v oddaji Svet kulture.
Neveljaven email naslov