Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.
Založbe so tik pred dopusti zavihale rokave in bralcem ponudile v branje raznoliko bero knjig. Danes vam predstavljamo kar osem knjižnih novosti, pet izmed njih je nedavno predstavila Mladinska knjiga, tri pa založba Beletrina. V Zagrebu bo jutri nastopila skupina Laibach, poročamo tudi o festivalu eksperimentalne glasbe Free Forms.
Danes v Ljubljani gostuje uveljavljeni, večkrat nagrajeni tržaški pisatelj Claudio Magris. Letos aprila je praznoval osemdesetletnico, ob tej priložnosti pa je pri Slovenski matici izšel prevod njegovega romana Brazgotine, v središču katerega je dolgo zamolčano tržaško koncentracijsko taborišče Rižarna. V oddaji tudi o predstavitvi našega hišnega projekta Daljave, ki je bil lani v partnerstvu z Društvom slovenskih pisateljev ob svetovnem dnevu poezije izveden na Letališču Jožeta Pučnika. Avtorici projekta Saška Rakef in Tina Kozin prav danes performans Daljave predstavljata v kontekstu Praškega kvadrienala scenskega oblikovanja in gledališkega prostora. foto: MMC/EPA
Danes je rojstni dan ene prvih slovenskih pesnic, pisateljic, dramatičark in prevajalk, Luize Pesjak. Literarna zgodovina je njen roman Beatin dnevnik puščala ob strani vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo resnejše preučevanje besedil avtoric. S tako pomanjkljivo obravnavo je povezana tudi oznaka »ženski roman«, ki so jo pogosto uporabljali slabšalno; romane, ki so jih pisale ženske in ki so se osredotočali na življenja žensk, so pogosto imeli za sentimentalne in trivialne. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete je zdaj izšla nova izdaja Beatinega dnevnika, ki ga spremljajo izčrpna literarnozgodovinska študija z novimi spoznanji o avtorici in njenem delu ter znanstvenokritične opombe izr. prof. dr. Urške Perenič. Predstavili bomo tudi knjigo Marka Hrena Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes in napovedali odprtje gostujoče razstave Ideja - znanost in tehnologija antične Grčije v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rastava, ki je bila na ogled v številnih svetovnih prestolnicah, predstavlja razvoj starogrške misi z nizom znanstvenih in tehnoloških odkritij ter umetniških dosežkov.
Danes mineva 70 let od smrti pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Rodil se je januarja 1878 v Vinici v Beli krajini, šolal se je v Novem mestu in Ljubljani in nato po maturi na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. V prvem desetletju 20. stoletja je potoval po Evropi in živel v tujini. Po vrnitvi se je najprej preživljal s prevajanjem, nato je postal dramaturg v gledališču in mestni arhivar. Poročil se je z Ano Kessler, s katero sta imela tri otroke. Leta 1920 je postal dramaturg v Drami in pozneje njen upravnik. Bil je predsednik Društva slovenskih književnikov, eden od ustanoviteljev slovenskega PEN in njegov prvi predsednik. Bil je tudi med prvimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Oton Župančič je eden od štirih članov slovenske moderne. Njegovo poezijo posebej zaznamujeta vitalizem in veselje do življenja. Ob 70-letnici smrti je izšla knjiga Spomini na Otona, ki jo je napisala njegova žena. V oddaji bomo poročali tudi s podelitve odlikovanj, ki jih je podelil predsednik Borut Pahor. Akademik Janko Kos je prejel zlati red za zasluge. Napovedali bomo drevišnji koncert Slovanska rapsodija s katerim na Kongresnem trgu v Ljubljani drevi obeležujejo 15-letnico Foruma slovanskih kultur in odpirajo 31. Mednarodni festival Imago Sloveniae. Ob letošnji 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa v Beltincih pripravljamo dogodek Velika panonska muzika.
Satira pod osrednjim naslovom Vice v lisice je rdeča nit letošnjega 33. grafičnega bienala v Ljubljani. Kurira jo umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki v satiri in grafiki izpostavlja demokratični potencial. V oddaji med drugim tudi o Juniju v Ljubljani, festivalu, ki bo Kongresni trg spremenil v prizorišče plesnih, gledaliških in glasbenih dogodkov. Tanja Zgonc pa bo v Plesnem teatru Ljubljana počastila 60-letnico plesne tehnike buta. V letu, ko mineva 100 let od uprizoritve Visoške kronike, kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan pripravlja dve uprizoritvi tega priljubljenega zgodovinskega romana. Pred galerijo Škuc se začenja festival Živa književnost. V Motniku, Vranskem in Kamniku so pripravili Križnikov pravljični festival, v Trebnjem pa 52. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Vir fotografije: U. Boljkovac/ visitljubljana.com
Po sinočnji projekciji presenečenja se danes s slavnostnim odprtjem začenja program 15. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Na njem bodo po besedah selektorice programa Varje Močnik filmi, ki prevprašujejo čas, v katerem živimo, se sprašujejo o tem, kakšna bo prihodnost in se v isti sapi opirajo na preteklost, tudi preteklost samega festivala. Danes v oddaji tudi o novih romanih Mihe Mazzinija in Sebastijana Preglja, ki sta pravkar izšla pri novomeški Gogi, ter o tradicionalni razstavi študentskih del ob zaključku študijskega leta Od hiše do mesta na Fakulteti za arhitekturo. foto: detajl iz filma Dom borcev
Med vsebinami današnje oddaje omenimo razstavo o življenju in delu slikarja in scenografa Maksa Kavčiča, razstavo Linije in transparence, Milene Gregorčič, nagrajenke letošnjega Majskega salona in prispevek o Praškem kvadrienalu scenskega oblikovanja in prostora, na katerem se Slovenija predstavlja že sedmič, na kratko pa še o letošnji Vilenici, 34. mednarodnemu festivalu, ki bo povezal književnike iz 15 držav in se posvetil avtobiografskemu pisanju. Vabimo vas, da se nam pridružite! na sliki: Maks Kavčič: scenski osnutek za predstavo: M. Remec: Mrtvi Kurent, Drama SNG Maribor, hrani Ikonoteka SLOGI
Danes najprej o novi knjižni izdaji s področja filozofije. Pri Filozofskem inštitutu ZRC SAZU je izšlo delo Kritika črnskega uma, v Kamerunu rojenega avtorja Achilla Mbembeja. Delo postavlja pod vprašaj osrednje misli zahodnega sveta. Pri založbi izpostavljajo, da gre za enega »najprodornejših teoretikov globalnega kapitalističnega neoliberalnega sveta«. Oddajo bomo obarvali tudi z glasbo, simfonični orkester RTV Slovenija vabi še na zadnji koncert cikla Kromatika.
Predstavili bomo razstavo o Jožetu Plečniku, ki so jo v petek odprli na Brionih in ob tej priložnost javnosti razkrili arhitektov vrtni paviljon, ki je po razpadu nekdanje skupne države postal del hrvaških protokolarnih objektov. Govorili bomo tudi o izbranih knjižnih novostih z razstave Bologna po Bologni. Vir fotografije: Twitter račun Ministrstva za kulturo RS.
Predstavili bomo goriški festival Glasbe sveta, ki se bo začel v nedeljo, ter jutrišnji praznični koncert Šaleškega akademskega zbora. Objavili bomo komentar iz zamejstva: Marij Čuk je obiskal 15. zgodovinsko srečanje pod imenom Estoria oziroma Jezgodovina.
Danes se je v Ljubljani uradno začel 15. bralni festival Knjižnica pod krošnjami, vendar bodo zaradi slabega vremena knjige tam prvič ponudíli v branje jutri. Festival bodo letos postavili v 15-ih krajih na 24-ih prizoriščih, več o tem v Svetu kulture, v katerem bomo napovedali današnji in jutrišnji zadnji – 8. koncert za Oranžni abonma Slovenke filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Orkester bo nastopil pod taktirko znanega Philippa von Steinaeckerja in izvedel izrazito programsko obarvan spored: dela Ravela, Rameauja in Straussa. V oddaji še o razstavi Tako svetlo, da je zastrlo sonce mlade umetnice Eveline Hägglund v Kinu Šiška in o festivalu sodobnih in intermedijskih umetniških praks R.O.R. v Novi Gorici. Foto: Matej Perko
Ob razstavi Plečnik kot navdih, ki jo odpirajo v Plečnikovi hiši, osredotoča pa se na vpliv opusa in osebnosti slavnega arhitekta na mlade, se bomo danes posvetili še festivalu kakovostne slovenske avtorske in etno glasbe Godibodi. Pred nocojšnjim odprtjem smo si ogledali tudi razstavo Josipa Korošca, ki je najbolj poznan kot konservator, raziskovalec, pedagog in predavatelj, njegova risarska in slikarska dela iz obdobja 1982-2017 pa bodo na ogled v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. V ljubljanski knjigarni Konzorcij bo svoj prvi knjižni prevod v slovenščino nocoj predstavil mladi ukrajinski književnik Andrij Ljubka. Društvo slovenskih pisateljev z njegovim romanom Karbid začenja novo knjižno Zbirko vileniških štipendistov Srednjeevropske pobude. Vabljeni k poslušanju! Foto: Plečnikova hiša
Danes bomo najprej zaplavali v kulinarične vode in predstavili novo knjigo Luke Novaka z naslovom Polje gastronomije. Knjige so v ospredju tudi na 27. prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Izvedeli boste tudi, kateri slovenski celovečerec se je uvrstil v tekmovalni program filmskega festivala v Karlovih Varih. Vabimo pa vas tudi v Maribor na zadnji koncert cikla Carpe artem.
Umetnici Špeli Petrič bodo na Ars Electronici za večletni avtorski opus Soočanja z rastlinskim drugim podelili nagrado za odličnost. Septembrski festival Ars Electronica v Linzu išče vezi med umetnostjo, tehnologijo in družbo, prav tako kot razstava Nadzor, kultivacija, razvoj o delovanju ljubljanskega Sorosovega centra za sodobne umetnosti med letoma 1993 in 1999, ki je do 6. junija na ogled v ljubljanskem Škucu.
Drama Festival v svojem šestem letu ob predstavitvi najboljših uprizoritev gledališč, s katerimi sodeluje Drama, posebni poudarek namenjajo hrvaškemu gledališču, za katerega pravijo, da je v letošnji sezoni postreglo s številnimi vrhunskimi uprizoritvami. Poleg Hrvaške pozornost namenjajo tudi Češki, Srbiji in Črni gori, festival pa bo ponudil tudi slovensko predpremiero z naslovom Izobčenke režiserke Mirjane Medojević. To bo prva malodramska premiera v prihodnji sezoni. Po predstavah bodo potekali pogovori z ustvarjalci, ob koncu festivala pa bodo prvič podelili nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo. Festival odpirajo v velikem slogu s predstavo Michelangelo, ki sta jo po drami Miroslava Krleže o ideji nadčloveka, genija, ki zmore znova osmisliti družbo ali ji dati ključno spodbudo za usmeritev v utopično perspektivo, zasnovala slovenski režiser Sebastijan Horvat in srbski dramaturg Milan Marković Matthis. Foto: Marko Ercegović
V tokratnem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej posvetili dvema festivaloma. Zbrali smo nekaj vtisov z letošnje Druge godbe, začenja pa se tudi 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči Revirji, ki bo v naslednjih dneh v Hrastniku in Zagorju ponudil plesne in gledališke predstave, sodobni cirkus, lutke ter množico spremljevalnih dogodkov. Izvedeli boste tudi več o novi fotografski razstavi, pri kateri sta združila moči Arne Hodalič in Katja Bidovec ter razstavi IKONE v Mestnem muzeju Ljubljana.
Uvodoma se bomo posvetili dogajanju v Cannesu, kamor so te dni zazrte oči ljubiteljev filma in zainteresirane javnosti. Včeraj so si na festivalu ogledali tudi film Quentina Tarantina Bilo je nekoč v Hollywoodu, v katerem igrata ameriška zvezdnika Brad Pitt in Leonardo DiCaprio. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili monografiji Poezija in smrt: Pesnikovo sta življenje, napovedali bomo premiero plesne predstave Tri verzije prostora in zadnjega koncerta cikla ZVO.ČI.TI v Kinu Šiška ter predstavili prejemnico mednarodnega bookerja. Foto: imdb
Na 10. Liber.acu sodeluje 48 razstavljalcev, svojo založniško dejavnost pa bo letos prvič predstavilo vseh 26 članic Univerze v Ljubljani. Liber.ac se je v zadnjih letih vzpostavil kot nov tip knjižnega sejma, kot kulturno in komunikacijsko središče, ki odpira akademski prostor širši slovenski javnosti. V oddaji se bomo sprehodili tudi po knjižnem sejmu v italijanskem Torinu, pogledali med platnice novega literarnega dela Barbare Pešut in izbora analiz in refleksij političnega dogajanja v Sloveniji izpod peresa Vlada Miheljaka in Franca Jurija. V ospredju bo danes torej knjiga. foto: Filozofska fakulteta/Matjaž Rebolj
Skozi knjigo Umberta Galimbertija spregovorijo mladi, generacija, ki je za mnoge izgubljena in brez ciljev. Tokrat jo vidimo drugače.
Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov težko uprizorljiva. A je francoski skladatelj Charles Gounod s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta v 19. stoletju dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec. Opera Balet SNG Maribor drevi premierno predstavlja novo uprizoritev te opere v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija. V oddaji pa tudi med drugim tudi o premieri predstave Gnus, besede, reči v Anton Podbevšek Teatru in vokalno-instrumentalni scenski zgodbi Fauvel Lojzeta Lebiča. To lahko jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani prvič po nastanku leta 1986 slišite v integralni izvedbi.
Neveljaven email naslov