Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru Festivala slovanskih književnosti, ki ga drugo leto zapored prireja Forum slovanskih kultur, je v Ljubljani gostovala bolgarska pisateljica in prevajalka Zdravka Evtimova, ki smo jo povabili pred mikrofon. Prav te dni je namreč v slovenskem prevodu Eve Šprager izšel njen roman Četrtek.
Napovedujemo interaktivni performans z naslovom Ringlšpil, ki ga premierno uprizarjajo pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v Tunelu LGL in se ukvarja s problemom sovražnega govora in kako ga uprizarjati.
V Komornem studiu programa Ars bodo imel koncert ansambel kljunastih flavt Le Phoenix pod vodstvom Mateje Bajt.
3628 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V okviru Festivala slovanskih književnosti, ki ga drugo leto zapored prireja Forum slovanskih kultur, je v Ljubljani gostovala bolgarska pisateljica in prevajalka Zdravka Evtimova, ki smo jo povabili pred mikrofon. Prav te dni je namreč v slovenskem prevodu Eve Šprager izšel njen roman Četrtek.
Napovedujemo interaktivni performans z naslovom Ringlšpil, ki ga premierno uprizarjajo pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v Tunelu LGL in se ukvarja s problemom sovražnega govora in kako ga uprizarjati.
V Komornem studiu programa Ars bodo imel koncert ansambel kljunastih flavt Le Phoenix pod vodstvom Mateje Bajt.
Vsako leto je pozornost kulturne javnosti usmerjena v največje mednarodne dogodke, ki jih predstavlja med drugim Evropska prestolnica kulture. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, kjer so po začetnem zagonu zaradi epidemije večino projektov morali ustaviti. Kljub temu se trudijo, da bi izvedli čim več programa, saj v poletnem času številni radi obiščejo to največje hrvaško pristaniško mesto. Pogledali bomo, kako so se prilagodili razmeram, v oddaji pa predstavljamo tudi novosti mladinske in otroške literature. Foto: EPA
Za svet, ki ga ne moremo jemati resno, je rešitev le resna klovnada: umetnost, ki odpira vrata tudi tam, kjer jih ni. Tako menijo ustvarjalci festivala Klovnbuf, mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa, ki bo do 9. avgusta ponudil zmes različnih pristopov sodobnega cirkusa. Pisatelju Dragu Jančarju pa so danes v Salzburgu podelili avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Ena od odlik njegove literature je, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine, so zapisali v utemeljitvi za to prestižno priznanje. Foto: Drago Jančar, vir: BoBo
Kulturno dogajanje konec tedna bo kljub razmeram pestro. V spomin na 250. obletnico smrti Giuseppa Tartinija bo v okviru širšega projekta Tartini 250 v nedeljo v Portorožu koncert komornega orkestra I Filarmonici di Roma z izjemnim solistom Otom Ughijem. V Mariboru se bo jutri začel 31. Poletni lutkovni pristan, ki bo ponudil predstave predvsem domačih lutkarjev, konec tedna na gradu Snežnik pa bo obarval Plavajoči grad. Dva dneva gledaliških in glasbenih dogodkov različnih zvrsti ter prostorskih instalacij bosta grad, kot že šestkrat doslej, spremenila v celostno umetnino ? predstavo.
Igorja Pisona, režiserja in avtorja predstave K(o)ronske zdrahe, je k pisanju spodbudila zgodba njegove prijateljice. Med spletnim pogovorom z njo, je spoznal, da karanteno preživlja skupaj s svojim bivšim partnerjem, ki mu je izbruh epidemije onemogočil vrnitev v Torino. Pisona je njun položaj spodbudil k razmišljanju o vprašanjih bližine in razdalje (tako večplastno aktualne med koronskim časom, ki ga živimo) in postali sta srž predstave, v kateri igrata Nikla Petruška Panizon in Žan Papič. Premiera predstave bo nocoj na dvorišču SKD Barkovlje pospremila slovesno podelitev nagrad tantadruj. Razglasitev nagrajencev je bila že maja. Med predstavami je bila za najboljšo izbrana Šest oseb išče avtorja SNG Nova Gorica, nagrada za življenjsko delo bo šla v roke kostumografke Marije Vidau, nagrado za igralsko stvaritev pa bo prejel Jurij Drevenšek, ki je prepričal z vlogo radijskega novinarja v drami Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena. Nagrajena bo tudi ekipa pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej, in sicer z nagrado za gledališki dosežek za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo. V oddaji pa danes tudi o novi knjigi. Po stopetdesetih letih so sodelavci Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU za tisk pripravili gradivo, ki ga je zbral eden najbolj vnetih zbirateljev ljudskega izročila pri nas Gašper Križnik. S sourednico knjige, ki nosi naslov Sveti Coprijan, Bredo Podbrežnik Vukmir se je pogovarjal Vlado Motnikar. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Odločna, celo jezna dekleta v mračnih sugestivnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. Tudi dela, s katerimi se predstavlja na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski Kresiji, niso izjema. Razstavo z naslovom Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton si je še pred samim odprtjem ogledala Iza Pevec. V oddaji pa bomo preverili tudi letošnji program festivala Glasbe sveta; festivala dveh mest, Gorice in Nove Gorice, ki bo do konca avgusta ponudil zanimiv in kakovosten nabor šestih glasbenih večerov na obeh straneh državne meje. Malce bolj proti severu pa se nocoj začenja tudi 21. izvedba Sajete, enega najbolj samosvojih festivalov na domačem festivalskem prizorišču, ki na enem mestu povezuje različne ustvarjalne prakse in izkušnje. Ta je bil letos še edini od festivalov na tolminskem Sotočju, ki je kljuboval do zadnjega. Ker pa je organizator pred dnevi dobil negativno mnenje NIJZ, se je odločil, da bo festival vseeno izpeljal, le na precej drugačen način kot sicer. O tem, kako, več v današnji oddaji. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: detajl slike Tine Dobrajc, vir: Galerija Kresija
Izbrali smo nekaj razstav, ki si vse poletje lahko ogledate v galerijah doma in v zamejstvu. Pogledali smo v Umetnostno galerijo Maribor ter na grad Miramare in v galerijo Rossoni na tržaškem Corsu. Foto: Marcello Dudovich: Agfa Film, plakat, 1930; www.worldofartglobal.com
Izraelski režiser Yonatan Esterkin že leta spremlja sodobno slovensko dramatiko in gledališče. Nazadnje je režiral izraelsko dramo Jakiš in Popče v SNG Nova Gorica. Kakšne so po njegovem mnenju razlike med slovenskim in izraelskim gledališčem, lahko med drugim slišite v današnji oddaji, v kateri bomo pozornost namenili tudi nagrajenim zgodbam letošnjega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Foto: Radio Koper
Tudi letošnje poletje kljub znanim razmeram spremljajo festivali, ki pa so po večini seveda malce prilagodili svoj program. Na Ptuju se bo danes začel 12. glasbeni festival Arsana, ki bo do prihodnjega četrtka ponudil žanrsko raznovrstne koncerte izključno slovenskih izvajalcev. Z glasbeno predstavo Pionirskega doma Lena in Lenart pa se bo v Ljubljani na Starem trgu danes začel festival Dobimo se pred Škucem. Do 2. avgusta se bodo v okviru tega zvrstili koncerti, predstave za otroke in odrasle ter ustvarjalne delavnice.
V oddaji najprej izpostavljamo dogodek, ki ga bodo nocoj v Palači Gravisi v Kopru posvetili italijanskemu režiserju Federicu Felliniju, letos mineva sto let od njegovega rojstva. Odprli bodo razstavo francoskega fotografa Paula Ronalda, ki je s Fellinijem sodeloval pri nastajanju filma Osem in pol, potem pa bodo zavrteli prav ta film. V Ljubljani se v letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 6. Poletna Animateka, predstavljamo njen program. Program Ars pa ob 20h pripravlja neposreden prenos koncerta Godalnega kvarteta Emona.
Med neredkimi umetniki, ki so se odzvali na tesnobo epidemije, je priznani modernistično usmerjeni slikar Herman Gvardjančič. Trenutno predstavlja dela iz dveh ciklov, ki tematizirata epidemijo in požare v Avstraliji. Te risbe »ne bi smele nikoli nastati. Vendar so nastale, ker je sila njihovih zgodb delovala na mene s tako močjo, da ni bilo nikoli vprašanje, jih upodobiti ali ne. Preprosto sem jih moral ˝zapisati˝,« Gvardjančič razmišlja ob razstavi v ljubljanski galeriji Equrna. Med področji, ki so jo zaradi epidemije novega koronavirusa najslabše odnesla, pa je zagotovo tudi film. V pomladnih mesecih so bile kinodvorane zaprte in filmski festivali odpovedani, poletni meseci pa so jim bolj naklonjeni zaradi možnosti priljubljenega kina na prostem. Za nami je že Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, v prihodnjih tednih pa se bodo tako odvili še festival kratkega filma FeKK v Ljubljani, Kino Otok v Izoli, DokuDoc v Mariboru in Shots v Slovenj Gradcu. Kljub negotovim razmeram filmskim druženjem zeleno luč prižigajo tudi v Sarajevu in v Benetkah, priljubljeni Motovun v hrvaški Istri pa so organizatorji tik pred začetkom zaradi ponovnega povečanja števila okužb v državi morali odpovedati.
Tramvaj je potnike prvič zapeljal po ulicah prestolnice jeseni leta 1901, svojo zadnjo vožnjo (vsaj za zdaj) pa je opravil pozimi leta 1958, ko ga je pospremila množica ljudi. Ena izmed prikolic vozila, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno in takoj po njej močno zaznamovalo Ljubljano, je odslej del stalne razstave v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki; kot poudarjajo v muzeju, je še posebno zanimiva zato, ker so jo v izvirni obliki izdelali leta 1947 v delavnicah ECŽ, Električne cestne železnice, predhodnice Ljubljanskega potniškega prometa, in je pomenila sintezo vrhunskega slovenskega tehniškega znanja, dela in usposobljenosti.
Le kdo ne pozna bralne značke, ki z geslom »S knjigo v svet« spodbuja prostovoljno branje v prostem času? Priznanje, ki sta ga po češkem zgledu oblikovala Leopold Suhadolčan in Stanko Kotnik, letos praznuje 60 let. Uvod v jubilej pomeni knjižna izdaja pesniških poslanic tržaškega avtorja Marka Kravosa, ki je nastala med epidemijo in jo je pesnik namenil članom društva Bralna značka. Prehajanje iz žanra v žanr, mešanje napetosti z atmosfero, grozljivosti s pretresljivostjo in žanrskih klišejev z izdelano psihologijo pa so po mnenju žirije odlike grozljivke Koča, zmagovalnega celovečernega filma letošnjega Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina, ki se je s podelitvijo nagrad v soboto sklenil v Ljutomeru.
Za majolike v Narodnem muzeju Slovenije ugotavljajo, da so postale tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda; nenazadnje jih kot simbol dobre in vesele družbe opevajo tudi ljudske pesmi. Majolika je sicer poimenovanje za keramično tehniko, katere značilnost je bela kositrna glazura. Pozneje se je to poimenovanje pri nas preneslo tudi na obliko posode. V kakšnih različicah vse so izdelovali trebušaste posode z ročajem, si boste vse do konca oktobra lahko ogledali na razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi v Ljubljani. Obiskali smo tudi 68. festival Ljubljana, kjer se je končala 23. mednarodna likovna kolonija. Dela osmih umetnikov, ki so na njej sodelovali, razstavljajo v Viteški dvorani Križank.
Art Stays, 18. mednarodni festival sodobne umetnosti se je začel danes. Na Ptuj in v njegovo okolico bo prinesel dela domačih in tujih umetnikov, od obetavnih mladih ustvarjalcev do velikih imen sodobne umetnosti. Letošnje vodilo je No more silence – Brez tišine. In še na Ljubljanski grad gremo nocoj, tam se ob 21.30 z navdihujočim dokumentarcem Jadralke začne Film pod zvezdami, ki bo izbor najboljše lanske filme produkcije nizal vse do 8. avgusta. Vabljeni v Svet kulture! Foto: Art Stays 2020 – Marko Batista, Zvočna geometrija prostora
Pionirska proga je bil svojevrsten vzgojni projekt po zgledu tistih v Sovjetski zvezi. Med letoma 1948 in 1954 je delovala na obrobju Ljubljane – med Podutikom in Vičem in se ni stikala s kakšno drugo javno linijo. Po njeni trasi se zdaj vije kolesarska steza ob večni poti. Proga od nikoder do nikamor, na koncu katere potnike čaka ne-kraj. Za potnike in pionirje, ki so progo upravljali, je kraj bil sam vlak. Ta edinstven in danes težko zamisljiv projekt je v ospredju razstave skupine Nonument Od nikoder do nikamor v ljubljanski Mestni hiši. V Svetu kulture še o spletni razstavi z naslovom Inventarna številka 1 Pokrajinskega muzeja Maribor. Gre za izbor iz likovne zbirke, v kateri je več kot tisoč predmetov. Vabljeni v našo družbo! Foto: V. Simončič, darilo S. Kumarja, hrani ŽM
Če se ozremo v Trst, lahko še enkrat poudarimo, da je bil včerajšnji dan velik za Slovence. Podpis memoranduma o nameri vrnitve Narodnega doma Slovencem pa je šel v italijanskih medijih v drugi plan. V ospredju je bil namreč poklon slovenskega in italijanskega predsednika pri spomeniku na bazoviški fojbi. O tem v današnjem Svetu kulture. V duhu časa bomo pod umetnostni drobnogled postavili tudi maske. Avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu Tanja Prušnik je to pomlad izdelala serijo unikatnih mask, ki jih zdaj razstavlja v piranski cerkvici Sv. Petra. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, umetnica pa z njim že več let premišljuje o sledeh in vsebinah, ki jih pustimo za seboj, ko fizično zapustimo svet. Vabljeni v našo družbo. Foto: Paolo Giandotti/BOBO
Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj stosedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. V oddaji se bomo pogovarjali tudi z Ilde Košuta, ki v neposredni bližini narodnega doma vodi Tržaško knjižno središče. O položaju literarne kritike pa Veronika Šoster, dobitnica Stritarjeve nagrade za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Njen pogled ni pesimističen, saj meni, da se prostor za kritiko ne krči, ampak se spreminja, kar je pozitivno. Foto: RTV SLO
Princip kolaža so nekateri kritiki smatrali kot fundamentalni strukturalni model 20. stoletja ne le v polju estetike, ampak tudi v socialni, znanstveni in filozofski misli. Če je to morda nekoliko pretirano, pa nedvomno lahko trdimo, da je kolaž tesno povezan z umetnostjo 20. stoletja, predvsem z gibanji in slogi ob začetku 20. stoletja. Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in kot metafora sodobnega življenja. Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS v Kranju si letos zastavlja vprašanje, kako umetniki v tej obliki razmišljajo o prihodnosti. V oddaji se bomo dotaknili tudi pomembne prihajajoče obletnice: v ponedeljek, 13. julija, bo minilo 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, dogodka, ki se je v zgodovino vpisal kot simbol fašističnega preganjanja Slovencev. Zveza slovenskih kulturnih društev, Glasbena matica in Slovensko stalno gledališče so združili moči in v nedeljo, 12. julija, se bodo na dvorišču Slovenskega kulturnega društva v Barkovljah spomnili žalostne obletnice.
Danes bo v oddaji najprej v ospredju 39. Poletna šola slovenskega jezika in 56. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga v teh dneh pripravlja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V nadaljevanju predstavljamo še razstavo nagrajenca Prešernovega sklada Mirka Bratuše in Prešernovega nagrajenca Draga Tršarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju.
Haloze in Kozjansko, dve pogosto spregledani območji Slovenije, v svoj objektiv že več kot šest desetletij zvesto beleži Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije. Letos je kot prvi fotograf prejel Prešernovo nagrado, v ljubljanski Galeriji Fotografija pa so se mu ob tej priložnosti poklonili z razstavo. Naš Svet kulture se bo odpravil tudi v Trst, tam je ob bližajoči se stoletnici požiga Narodnega doma Založništvo tržaškega tiska izdalo novo priročno publikacijo. Namenjena je vsem, ki si želijo izvedeti, zakaj ima za Slovence prav ta dom tako simbolno vrednost. Foto: Deklica iz Haloz, 1972 (izrez)
Neveljaven email naslov