Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na tolminskem Sotočju se začenja mednarodni Sajeta Art&Music Festival, katerega osrednje mesto zavzema glasba, festival pa povezuje tudi širok spekter ostale ustvarjalnosti: film, multimedija, poezija, skulpture, performansi, ples, grafika in drugo. Več o Sajeti v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o razstavi Nova zemlja/Tišina fotografa Boruta Peterlina in o novostih poletnih izdaj slovenskih založb. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Borut Peterlin: Nova zemlja/Tišina, izsek iz postavitve, www.dolenjskimuzej.si
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Na tolminskem Sotočju se začenja mednarodni Sajeta Art&Music Festival, katerega osrednje mesto zavzema glasba, festival pa povezuje tudi širok spekter ostale ustvarjalnosti: film, multimedija, poezija, skulpture, performansi, ples, grafika in drugo. Več o Sajeti v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o razstavi Nova zemlja/Tišina fotografa Boruta Peterlina in o novostih poletnih izdaj slovenskih založb. Vabimo vas k poslušanju!
na fotografiji: Borut Peterlin: Nova zemlja/Tišina, izsek iz postavitve, www.dolenjskimuzej.si
Danes, ko mineva natanko 15 let od smrti Silvana Furlana, v oddaji objavljamo zapis režiserja Vlada Škafarja o Furlanu. Škafar je bil del Furlanove svetovljanske ustvarjalne ekipe v Slovenski kinoteki, kjer so v letošnjem aprilu načrtovali niz dogodkov v počastitev spomina na Silvana Furlana, vendar jim je epidemija to preprečila. Sedanjost, ki je zaznamovana z epidemijo, pa je našla pot tudi v delo umetnika Črtomirja Freliha, ki s svojimi risbami komentira družbeno realnost. Tudi o tem v današnjem Svetu kulture.
Dr. Andrej Gosar se v razdvojeni družbi med obema vojnama ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal združevati skrajna stališča. Njegova družbeno-politična in ekonomska mise ostaja vir navdiha tudi danes, petdeset let po njegovi smrti. Spomnili se ga bomo v današnji oddaji, v kateri bomo govorili tudi o ustvarjanju z lutkami v času epidemije.
Nekateri slovenski pisateljice in pisatelji so se v obdobju samoizolacije vživeli v like Boccacciovih pripovedovalcev in ustvarili kratke zgodbe, ki jih lahko v oddaji Literarni nokturno v okviru ciklusa Dekameron C-19 od danes naprej slišite na Arsu in Prvem. Nekateri pisatelji pa v teh dneh doživljajo tudi izide svojih knjig. Tak primer je Ana Schnabl, ki je za zbirko kratkih zgodb Razvezani leta 2017 na knjižnem sejmu prejela nagrado za prvenec, pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel njen roman Mojstrovina, v katerem je pod drobnogledom psihološki ustroj likov, predvsem dveh, ki se ujameta v primež prepovedane ljubezni.
Vsi potrebujemo varen prostor, v katerem lahko govorimo o sebi, razmišlja umetnica Samira Kentrić, ki je pri založbi Mladinska knjiga pred kratkim izdala risoroman Adna. Besede in podobe pripovedujejo o Adni, dekletu v začetku dvajsetih, ki se spominja svoje begunske preteklosti. Likovna dela iz knjige bodo na ogled tudi na virtualni tridimenzionalni razstavi, ki jo bodo odprli nocoj. Na splet se bo preselilo tudi predfestivalsko dogajanje 23. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, ki se začne v ponedeljek. Številnim virtualnim pobudam pa se pridružuje tudi Slovenski etnografski muzej, ki pripravlja virtualna vodstva po svojih razstavah.
»Zaupal sem. Bil sem pripravljen. Toda na kaj?« Ti kratki stavki na začetku nove pesniške zbirke Aleša Štegra Pričevanje so uvod v posebno razpoloženje, ki ga dodatno napoveduje še zapis na platnicah »ta knjiga je izpisana v posebnih stanjih zavesti.« Pesnik bo zbirko skupaj s harmonikarjem Juretom Torijem in igralko Sašo Mihelčič predstavil danes ob 18. uri na Facebooku založbe Pivec. Kakšno pa je trenutno kulturno življenje na Švedskem, ki k obvladovanju epidemije pristopa bolj sproščeno? O tem smo se pogovarjali s pesnico Lucijo Stupico, ki tam živi že nekaj let.
Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije te dni pandemije sprejema tudi kot izziv, saj morebitne nove oblike delovanja namerava prilagoditi tako, da bodo funkcionirale tudi v prihodnosti, pravi direktor sklada Marko Repnik. V oddaji gostimo tudi soavtorja projekta za novi NUK Matijo Bevka, ki je ob Vasi J. Peroviću gonilna sila biroja Bevk-Perović, ki je zmagal na mednarodnem natečaju za NUK 2 leta 2012. Matija Bevk je med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na spletni strani ljubljanske Galerije Equrna lahko obiščete razstavo Zeleni rez, s katero sta kuratorja Tomaž Brejc in Arne Brejc skušala narediti pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost. Ta rez je zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Tako zelena, kot je pomlad, pa je pisano delo slikarke in grafičarke Mojce Zlokarnik, ki se skupaj z drugih umetniki predstavlja na razstavi. Z Mojco Zlokarnik, tudi predsednico Društva likovnih umetnikov Ljubljana, smo se pogovarjali o dojemanju barv in njenem umetniškem izrazu. Pred mikrofon pa smo povabili tudi enega od letošnjih dobitnikov Glazerjeve listine, filmskega režiserja Matjaža Ivanišina. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi. O tem, pa tudi o zbirki križev iz Narodnega muzeja Slovenije, je razmišljal mag. Darko Knez, ki je v muzeju zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. V oddaji pa tudi o letošnjem zmagovalcu literarne nagrade Vstajenje, ki so ga razglasili v Trstu. Nagrado bodo podelili že 57-ič, namenjena pa je predvsem zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Letošnji lavreat Tone Mizerit živi v Buenos Airesu v Argentini.
V ljubljanski Galeriji Jakopič naj bi 17. marca odprli razstavo z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija, Covid-19 pa jim načrte prekrižal. Organizatorji so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo virtualna vodstva, več o razstavi pa v današnji oddaji Svet kulture, kjer bomo preverili tudi skrbi, ki tarejo Mestno gledališče Ptuj. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Založništvo po svetu se v teh dneh nedvomno sooča z izzivi, iz katerih ni izvzeta tudi slovenska knjiga. In kako je pri zahodnih sosedih? V Italiji so pred dnevi založniki na vlado in parlament naslovili ostro pismo in jih seznanili s podatki o dramatičnem položaju na knjižnem področju. Več o tem v današnji oddaji, v kateri smo pripravili tudi portret slovenskega založnika – Orlanda Uršiča, ki je med letošnjimi prejemniki Glazerjeve listine, ter pregled knjižnih novosti iz založbe Mladinska knjiga. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
O apelu Vladi RS se pogovarjamo z dr. Andrejem Srakarjem, ki je sooblikoval poziv. V nadaljevanju oddaje pa tudi o Koronaprojektu, poskusu zgodovinjenja sedanjosti. V okviru tega želi Mestni muzej Ljubljana zbrati vtise, fotografije in predmete, povezane s pandemijo, ter tako odgovoriti na vprašanje prihodnosti, kaj je pandemija koronavirusa pomenila za Ljubljano, ki si ga bodo morda zastavile bodoče generacije. Danes se bomo spomnili tudi angleškega pesnika Williama Wordswortha, ki skupaj s Samuelom Taylorjem Coleridgeom velja za začetnika angleške romantike. Wordsworth se je rodil na današnji dan, torej 7. aprila leta 1770. Njegove verze Slovenci beremo predvsem po zaslugi prevajalca Andreja Arka, ki je za Radio Slovenija nedavno poslovenil še številne do zdaj neprevedene pesmi. Za pokušino bomo nekaj teh Wordsworthovih verzov slišali tudi v Svetu kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Samozaposleni v kulturi se v teh dneh soočajo s finančno škodo, med njimi pa so tudi glasbeniki, saj so vsi glasbeni dogodki zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa odpovedani. Slovenski glasbeno-informacijski center – SIGIC je prav zato sprožil akcijo za finančno pomoč glasbenikom, ki vam jo podrobneje predstavljamo v današnji oddaji. V tej prostor namenjamo tudi knjižni zbirki Klasična Beletrina ter literarnim novostim za mlade in najmlajše bralce. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Unesco je lani razglašeno leto tradicionalnih jezikov letos razglasil za desetletje tradicionalnih jezikov. O jezikovnih pravicah pa tudi o tem, kako je s prizadevanji za katalonsko neodvisnost v času epidemije, je v pogovoru govorila Simona Škrabec, prevajalka, ki živi v Barceloni, kjer je po njenih besedah kulturni utrip zdaj povsem zamrl. V upanju na svetlejše čase pa v Benetkah niso odpovedali arhitekturnega bienala, temveč so ga le prestavili. Namesto maja je zdaj predviden avgusta. V današnji oddaji razmišljamo tudi o slovenskem predstavniku na arhitekturnem bienalu.
Lakota po besedah je naslov letošnje poslanice ob današnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke. Ta je po besedah organizatorjev, slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost, letos poseben v marsikaterem pogledu. Bralci po vsem svetu smo se namreč znašli v različnih oblikah samoizolacije, a ostajamo povezani prek spleta. Uspešne knjige so podobne virusom, pa v nadaljevanju oddaje razmišlja Dr. Miha Kovač, profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete.
Pesnik Boris A. Novak v novi pesniški zbirki z naslovom Lunin koledar in podnaslovom Praznična pesniška pratika na prvi pogled sledi običajnemu ritmu tednov, mesecev in let, vendar mu pesniška svoboda dopušča precej več kot astronomsko merjenje časa. Zbirka, ki jo je izdala novomeška založba Goga, zato obsega prek 500 strani. »Pet je letnih časov,« piše. »pomlad in poletje , in starost in smrt in večno petje.« V oddaji pa se pogovarjamo tudi z Andrejem Blatnikom – pisateljem, prevajalcem, urednikom in profesorjem.
Nekje na pol poti med Dunajem in Trstom, v Slovenskih goricah, kjer Mura ločuje Slovenijo in Avstrijo, stoji grad Cmurek, nekdanja enota Socialno varstvenega Zavoda Hrastovec. V njem zdaj domuje Muzej norosti, kot je naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20 50 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V času, ko se umetniška dela in projekti selijo na splet, so se za to odločili tudi pri Zavodu Emanat, ki je namenjen razvoju sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti. Vsak dan ob 20h si na spletu lahko ogledate posnetek predstave iz njihovega arhiva, ki sega do leta 2004.
Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo “Drama od doma”. V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.
V mesecu slovenske dramatike vas, spoštovani poslušalci, drage poslušalke, nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut vabimo k poslušanju nove radijske igre z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof, ki jo je Tadeja Krečič pred premiero povabila k pogovoru.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki bo gostja našega pogovora. V oddaji tudi o 3. Festivalu sprehodov, ki bi moral trajati do 29. marca. Iz znanih razlogov so ga v društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in da se moramo spočiti od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma.
Uvodoma lahko v oddaji slišite krajšo različico pogovora z Jerco Kos, prevajalko esejistične knjige V času epidemije italijanskega romanopisca Paola Giordana. Daljšo različico smo objavili v naši oddaji Razgledi in razmisleki. Tudi nadaljevali bomo v Italiji, kjer bo po dekretu predsedstva vlade 25. marec odslej dan Danteja Alighierija, utemeljitelja italijanskega jezika in pisca Božanske komedije. Napovedali pa bomo tudi nocojšnjo premiero radijske igre Daneta Zajca Kalevala. Ta se vpenja v Mesec slovenske dramatike na Arsu, v okviru katerega imajo poslušalci možnost slišati radijske igre, posnete po besedilih, nagrajenih z Grumovo nagrado. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov