Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji se oziramo na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so pod režisersko taktirko Luka Marcena uprizorili predstavo zasnovano po romanu Vinka Möderndorferja Druga preteklost, spoznavamo pa tudi nove izdaje otroške in mladinske književnosti, denimo didaktični slikanici Polžek Oli svetuje, Zgodbe o odnosih za pogovor z otrokom avtorice Martine Peštaj.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V oddaji se oziramo na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so pod režisersko taktirko Luka Marcena uprizorili predstavo zasnovano po romanu Vinka Möderndorferja Druga preteklost, spoznavamo pa tudi nove izdaje otroške in mladinske književnosti, denimo didaktični slikanici Polžek Oli svetuje, Zgodbe o odnosih za pogovor z otrokom avtorice Martine Peštaj.
Del kulturnega izročila, ki nas spremlja od rojstva do smrti in vmes, so tudi šege, navade in obredi. V želji, da jih predstavi, jih je prvič pri nas tako celostno med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše hiše. Z njim smo se pogovarjali o njegovi pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina. Spomin pa je tudi letošnja osrednja nit Evropskih dnevov judovske kulture. Spomin v svoji večplastnosti – bodisi kot nekaj osebnega ali kolektivnega, predvsem pa kot ključen za razumevanje naše zgodovine in kulture. Predstave, glasbene dogodke, vodstva ponujajo, prvo je bilo po razstavi o knjižni dediščini predvojne prekmurske judovske skupnosti v mariborski knjižnici. Prve dni septembra pa se bodo tudi letos na Opčinah pri Trstu zgodili študijski dnevi Draga, ki so dosegli častitljivo starost, saj bodo že 58-tič zapovrstjo.
V Murski Soboti se začenja festival sodobnega plesa Fronta. V programu prevladujejo dueti in zato tudi teme, ki se dotikajo intime. V štirih dneh bodo na 14 dogodkih nastopili plesni ustvarjalci iz 13 držav. S tem izpolnjujejo utopično vlogo, da ustvarjajo v majhnem mestu na robu države, kjer lahko obiskovalci vidijo predstave z večjih festivalov in iz prestolnic, je povedal umetniški vodja Matjaž Farič. Začeli pa bomo na beneškem filmskem festivalu, ki bo letos potekal v senci hollywoodske stavke.
V Novem mestu se danes začenja mednarodni festival kratke zgodbe Novo mesto short, kjer bodo podelili nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb preteklega leta, ki je izšla v Sloveniji. V okviru 71. Festivala Ljubljana pa bo nocoj koncert ameriškega opernega tenorista Jonathana Tetelmana in francoskega baritonista Ludovica Tezierja pod vodstvom dirigenta Marca Boemija. Sprva je bil napovedan v Križankah, zaradi slabega vremena pa prestavljen v Dvorano Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Koncert boste neposredno lahko spremljali tudi na programu Ars.
Tokrat izpostavljamo nekaj dogodkov, ki smo jih obiskali na Salzburških slavnostnih igrah. Ta znameniti festival, eden najstarejših na svetu, se letos končuje 31. avgusta, zato napovedujemo še osrednja zaključna dogodka. Predstavljamo tudi koncert Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki bo nocoj nastopil v okviru Festivala Ljubljana in je bil eden najtežje pričakovanih poletnih koncertnih dogodkov pri nas, ter mednarodni festival akvarela Castra v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, na katerem svoja dela predstavlja 165 umetnikov iz 36-ih držav.
Dan pred 26. avgustom, dnevom rojstva Borisa Pahorja, so v ljubljanski knjigarni Konzorcij pospremili s predstavitvijo prevoda njegove avtobiografske knjige z naslovom Nikogaršnji sin, ki jo je pravzaprav v sodelovanju z lani maja umrlim pisateljem iz Trsta v italijanskem jeziku napisala Cristina Battocletti, novinarka in pisateljica. Z njo smo se pogovarjali. V Svetu kulture še o sodobnem plesu – med drugim kako izstopiti iz običajnih konceptov sodobnega plesa? Tudi ta razmislek je izziv Platforme sodobnega plesa, 17. mednarodnega festivala v Mariboru. Letos kliče nazaj k naravi, naravi, ki je tudi umetniški vir. Se znamo zares vračati k prvinskemu in ali ta pojem sploh prav razumemo? Pa še o novih zaposlitvah, ki jih je Ministrstvo za kulturo zagotovilo za oba baletna ansambla za obdobje dveh let in napovedalo dolgoročno rešitev sistemskega problema zaposlovanja, ki v slovenskem baletu traja že 30 let.
Na Ptuju se danes uradno začenjajo Dnevi poezije in vina, kjer se bodo po gostovanjih po različnih slovenskih krajih zbrali izbrani pesniki in pesnice letošnjega festivala. Odprlo ga bo branje Odprtega pisma Evropi, ki ga je v razmislek o okoljski problematiki napisal pesnik David Harsent. Preplet elektronske glasbe s kritično mislijo, teorijo in aktivizmom bomo spremljali na festivalu Grounded, njegova tema je tokrat mir. V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani bo v petek in soboto na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani potekal Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin.
Trg revolucije v Ljubljani, urbanistični načrt za Novo Gorico, veleblagovnica Globus v Kranju, to je le peščica del, ki jih je urbanistično in arhitekturno zasnoval Edvard Ravnikar, ki je preminul na današnji dan pred tremi desetletji. Več o tem v oddaji, ko se bomo posvetili tudi izbranim predstavam na festivalu Mladi levi, ki poteka te dni ter mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu na Ajdovščino. Foto: Urška Preis, Tery Žeželj, za projekt V podtalnicah telesa, www.bunker.si
V Kopru se začenja že tretji otroški gledališki festival Pri svetilniku, ki bo ob dveh premierah koprskega gledališča, predstavah Dnevnik Ane Frank in Peter in volk, ponudil tudi uspešnici Mehurčki s Tinkaro Kovač in Ježeva hišica. V Mariboru pa je še vse do 9. septembra v razstavišču sodobne umetnosti KiBela na ogled razstava z naslovom Laboratorij predlogov nemške avtorice Valerie Abendroth, na kateri so realistični 3D-natisi človeških organov, zasnovani za zdravniška usposabljanja, sopostavljeni z umetniškimi predmeti, ki jih je ustvarila umetnica.
V današnjem Svetu kulture se posvečamo filmu, poeziji, pa tudi vinu. Na Petanjich se namreč začenjajo že 27. Dnevi poezije in vina, ki se bodo nato selili še v 16 krajev po Sloveniji. Ponudili bodo branja poezije 18 uveljavljenih pesnikov, pogovore z njimi, predstavitve video poezije, koncerte, pokušine vin in kulinarične dogodke. Začenjamo pa v Ljubljani, kjer so v soboto podelili nagrade 9. Mednarodnega festivala kratkega filma FeKK; mednarodna žirija je grand prix namenila filmu Harnessing režiserja Davida Paiga. (foto: film Harnessing Davida Paiga, glavnega nagrajenca letošnjega FeKK-a)
Danes se v Ljubljani začenjajo 26. Mladi levi. Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti, ki ga pripravlja zavod Bunker, bo na različnih prizoriščih ponudil umetniške dogodke, ki jih letos, tudi v luči nedavnih poplav, povezuje kolektivnost in zavezanost skupnosti. Eden najbolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni pa je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki in umetnice. Ob obletnici potresa je nastala razstava, ki je na ogled v Kunsthalle na Dunaju.
Na več ljubljanskih prizoriščih poteka mednarodni festival kratkega filma Fekk. Raznolik in obsežen program so razdelili v strokovni, pregledni, retrospektivni in tekmovalni. Včeraj pa se je v Ljubljani začel tudi 11. Ne-festival gledališča zatiranih, ki bo potekal do 20. avgusta. Vabimo vas še v Bežigrajsko galerijo 1, kjer nocoj odpirajo razstavo Od skice do lutke, ki jo pripravljajo vsako leto že od leta 1980.
Dvema festivaloma se posvečamo – v Celju dvodnevnemu 6. pesniškemu festivalu Izrekanja, ki ostaja zvest svojemu temeljnemu poslanstvu: združevanju poezije in drugih umetniških govoric, predvsem glasbe, gledališča in performansa. Osrednja pesniška gostja je letos hrvaška pesnica Tatjana Gromača, ki se ji pridružuje hrvaški pesnik in novinar Radenko Vadanjel. V Viteški dvorani Gradu Brežice pa začenjajo Festival Seviqc Brežice, ki že od svojega začetka deluje pod sloganom Semper viva quam creata – Vedno živa kakor pravkar ustvarjena. Do konca avgusta bo na zgodovinsko zanimivih lokacijah v poslušanje ponudil šest raznolikih koncertov stare glasbe na avtentičnih inštrumentih.
Čeprav so v naših mislih v teh dneh predvsem človeška življenja in osnovne bivanjske razmere, ki so bile marsikje onemogočene, pa je jasno, da je škodo utrpelo tudi kulturno področje. Kot je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, je težka tudi izguba družinske dediščine, spominov, slik in knjig, predmetov, ki bogatijo naše življenje. Na ministrstvu so tako med drugim izdali smernice za prebivalstvo glede ravnanja s predmeti. Posvečamo se škodi na sakralnih objektih, knjižnicah, kulturnih domovih in kulturnih centrih ter nekaterih muzejih in galerijah po Sloveniji, pa humanitarnim odzivom in predstavljamo eno od osebnih zgodb reševanja foto in filmskega gradiva, ki sta ga pogoltnila voda in blato.
V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov. Na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku pa v tem tednu poteka tradicionalna likovna kolonija 12. dvorski likovni dnevi. Na njih ustvarja štirinajst umetnikov iz Slovenije in tujine, v zbirki Dvorski likovni dnevi pa je že več kot 200 umetnin.
Tokrat najprej o likovni umetnosti. V Studiu Umetnostne galerije Maribor je na ogled izbor del Milana Goloba iz zadnjih dveh desetletij, tudi naslovi slik, ki še niso narejene. Pregledali bomo razstavno ponudbo, ki jo ponuja italijanska prestolnica, in obeležili jubilej pomembne osebnosti med Slovenci v Italiji, Rafka Dolharja. Na fotografiji: Milan Golob: Bruno Cavalcoli (1914-2006), 2020, akril in olje na platnu, 35×49 cm, foto: avtor.
Poplave, ki so ta konec tedna prizadele Slovenijo so poškodovale tudi nekatere kulturne institucije po državi. Ministrstvo za kulturo spremlja stanje na terenu in pridobiva aktualne informacije. Po sedaj zbranih podatkih je voda ponekod vdrla v notranje prostore galerij in muzejev, a umetnin in drugih predmetov ni poškodovala, saj so jih pravočasno umaknili na varno. Podatki o stanju in škodi še niso dokončni zaradi nedostopnosti terena, z Ministrstva za kulturo so sporočili še, da bodo še naprej spremljali stanje in poročali o nastali škodi. V oddaji pa tudi o prijaznejših temah. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija z Alojzijo Zupan Sosič na čelu je izbrala dela Miriam Drev, Sergeja Harlamova, Ive Jevtić, Nevenke Perne Miklič in Gregorja Podlogarja. Vabimo vas tudi na plesno predstavo Gran Bolero v izvedbi En knap group in Zagrebškega plesnega ansambla.
V mestu Radovljica bo tudi letos glasbeni festival, 41. Festivala Radovljica, ki že vrsto let to srednjeveško mesto oživi s pestrim programom stare glasbe. Z jutrišnjim dnem pa bo festivalsko obarvan tudi Maribor, saj bo vse do konca avgusta tam 34. Poletni lutkovni festival.
V prizadevanjih, da bi v mesto prinesli nove kreativne konpcete, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo, so v Slovenj Gradcu pred leti ustanovili filmski festival Shots. Začenja se danes. V Galeriji Fotografija v Ljubljani smo obiskali razstavo Drastični ukrepi. Ta združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta, se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost. Na dvorcu Visoko v Poljanski dolini se bodo v okviru letošnjega Tavčarjevega leta začeli filmski večeri pod zvezdami, na katerih bodo vsak četrtek prikazovali filme, nastale po pisateljevih delih, in posnetke uprizoritev njegovih predstav. na fotografiji: Andrej Lamut: Catalpa Bignonioides Study 02, 2021, www.galerijafotografija.si
Poročamo iz razstave Mita Gegiča z naslovom Očetnjava je jecljajoči jetnik, v kateri se podobe lovstva spreminjajo v pripoved o usodnih brodolomih in poskusih prečkanja Sredozemlja, ki jo nocoj odpirajo v ljubljanski Galeriji Kresija. Ozrli pa se bomo tudi v galerijo Bažato, kjer poteka razstava Čas na poti, na kateri predstavljajo aktualno produkcijo umetnikov in umetnic sodobne likovne ustvarjalnosti.
V prvem avgustovskem tednu se na beneškem arhitekturnem bienalu francoski paviljon Ball Theater spreminja v radijsko gledališče oziroma zvočni laboratorij Radio Utopia in del tega je tudi mednarodni projekt B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. Posveča se vlogi zvoka v razvoju človeka in na bienalu bo med drugim predstavljen koncert za dojenčke in malčke Tako tiho ter radijska igra za dojenčke Morje. Gremo še na Dunaj, ki vsako leto v tem času ponudi nekaj za ljubitelje umetnosti zelo privlačnih razstav. V Leopoldovem muzeju je še do začetka septembra na ogled razstava z angleškim naslovom Amazing, ki je zasnovana kot potovanje skozi zgodovino evropske umetnosti zadnjih sto let z deli privatne zbirke nemškega zbiralca umetnin Reinholda Würtha – ene najpomembnejših tovrstnih zbirk v Evropi.
Neveljaven email naslov