Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarna nagrada mira opozarja, da so dosežki ustvarjalk in intelektualk še vedno prepogosto spregledani. Ob letošnji je žirija poudarila, da je nagrajenka Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so knjige Alme Karlin, nekoč priznane ter potem pozabljene pisateljice in svetovne popotnice, prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla kar 17 njenih knjig. In kdo bi si mislil, da je spregledan lahko tudi kamen. "Spoznali smo, da je material iz naše neposredne okolice lahko zelo kakovosten in lep, a žal v vsakdanjem življenju nima svoje veljave," so zapisali v društvu Skulpte, ki povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu. Gremo na njihovo razstavo v novomeško galerijo Kocka.
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Literarna nagrada mira opozarja, da so dosežki ustvarjalk in intelektualk še vedno prepogosto spregledani. Ob letošnji je žirija poudarila, da je nagrajenka Jerneja Jezernik že kot diplomantka slovenščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani s prevodi poskrbela, da so knjige Alme Karlin, nekoč priznane ter potem pozabljene pisateljice in svetovne popotnice, prišle med slovensko bralstvo. V slovenščino je prevedla kar 17 njenih knjig. In kdo bi si mislil, da je spregledan lahko tudi kamen. "Spoznali smo, da je material iz naše neposredne okolice lahko zelo kakovosten in lep, a žal v vsakdanjem življenju nima svoje veljave," so zapisali v društvu Skulpte, ki povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu. Gremo na njihovo razstavo v novomeško galerijo Kocka.
Vesolje je ena vidnejših rdečih niti ustvarjanja Gregorja Strniše in tudi osrednja tema istoimenske zbirke. Zdaj je z naslovom Space zbirko izdalo Društvo slovenskih pisateljev v zbirki Litteræ Slovenicæ. Pesmi sta prevedla Nada Grošelj in Jason Blake, knjigi pa je pridana zgoščenka, na kateri je Matej Krajnc uglasbil nekaj teh prevodov. V Galeriji Murska Sobota bo še do 21. avgusta na ogled 38 del, ki jih je za razstavo sodobne likovne ustvarjalnosti Pomurja Ekspozicija_024 izbral lokalni umetnik Gregor Purgaj, ki pripada prvi generaciji slovenske street art scene. Namen razstave je predstavitev aktualne lokalne umetnostne produkcije, ki se združuje z mednarodnimi trendi.
V Pulju je v polnem razmahu 71. filmski festival, kjer se predstavlja tudi nekaj filmov, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Na festivalu se sicer letos poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila. V Kulturni četrti Židovska v Mariboru pa sta na ogled dve povezani razstavi: v galeriji Media Nox predstavljajo dela mladih ustvarjalcev natečaja Vabljeni mladi 2024, ki ga je že 23-ič pripravilo Društvo likovnih umetnikov Maribor, v sosednji galeriji omenjenega društva pa dela nagrajencev Primavera.
Eden izmed vrhuncev poletja so nedvomno poletni festivali na prostem. V tokratni oddaji več o mednarodnem festivalu MareziJazz, ki se obeta ta konec tedna in je namenjen spoznavanju, ohranjanju in razvijanju jazz orkestralne glasbe. Poročamo tudi o 16. mednarodnem glasbenem festivalu Arsana na Ptuju, ki je v polnem teku in bo nocoj v znamenju slovenskih popevk.
V tokratnem Svetu kulture več o tradicionalnem letnem kinu Film pod zvezdami, ki bo do 3. avgusta ponudil številne filmske uspešnice tega leta. Poročamo tudi o dveh novih razstavah - v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju je na ogled razstava grafik priznane slovenske umetnice Adriane Maraž, v galeriji Soteska pa razstavlja slikar Klemen Kavčič.
Včeraj se je z odprtjem fotografske razstave Petra Gannushkina v mali galeriji Cankarjevega doma in z nastopom Gašperja Livka začel 65. Ljubljanski jazzovski festival. Založba Goga tudi letos julija in avgusta na Glavnem trgu v Novem mestu pripravlja tradicionalne Novomeške poletne večere, v Slovenskem etnografskem muzeju pa se nova stalna razstava Človek in čas, ki je nastala ob 100. obletnici muzeja, ukvarja s fenomenom časa.
''Ne delam z idejo, da koga ali kaj kritiziram, rekel bi raje, da opazujem svet,'' pravi hrvaški umetnik Nikola Vrljić, ki med drugim ustvarja masivne skulpture iz vsakdanjih materialov. A kot zapiše kurator Miha Colner, predstavljajo svojevrstno sodobno grotesko, Vrljićeva razstava skulptur Obleganje Oza, ki si jo lahko ogledamo v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, pa deluje kot intimno obračunavanje z družbo spektakla. V Svetu kulture še o Poletni Animateki, krajši različici festivala Animateka, ki je neke vrste uvod vanj. Na stopnišču ljubljanske Mestne hiše so dvajsetletnico proslavili s programom izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti, za preostala večera pa napovedujejo animirane zgodbe slovenskih avtoric in na sploh ženskih ustvarjalk ali tistih, ki se predstavljajo kot ženske.
V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, danes zvečer pa se bo s projekcijo filmov iz preteklosti na stopnišču Mestne hiše začela poletna Animateka. Vabljeni k poslušanju!
Prostor je širok pojem, ki določa naše bivanje, a pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas. Prav s tem razmislekom so med drugim pospremili 22. mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays na Ptuju. Z eno od razstav, Ekosofizmi v Dominikanskem samostanu, na primer želijo preseči militantno ekološki vidik odnosa med človekom in naravo. Prav na resnost sprememb, ki jih s svojim tveganim početjem povzroča človek, pa se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Gremo še na 9. sarajevski literarni festival Bookstan, kjer letos donijo Zarjavele trobente. Poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu.
Obiskali smo razstavo na Bledu z naslovom »Janez Ravnik, umetnik, pedagog in organizator razstav«, ki so jo ob sočasni predstavitvi monografije v Viteški dvorani na Blejskem gradu odprli v Galeriji Stolp. V Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava, naslovljena »Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem«, ki je zasnovana kot časovni trak od 12. stoletja, ko so Postojno prvič omenili v starih oglejskih rokopisih.
Oglašamo se z mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih, ki se že preveša v drugo polovico. Oči filmskih navdušencev in navdušenk so uprte v glavni tekmovalni program, v katerem se filmi potegujejo za najpomembnejšo nagrado festivala – kristalni globus. Poročamo pa tudi o dogajanju v Mariboru, kjer sta Slovensko narodno gledališče Maribor in Univerzitetna knjižnica Maribor slovesno zaznamovala stoto obletnico rojstva Ondine Otta Klasinc.
Začenja se Pranger – festival kritike, prevoda in branja poezije. Trajal bo do 6. julija, v okviru festivala pa bodo med drugim podelili tudi Stritarjevo nagrado za kritika ali kritičarko. V Kopru pa se začenja 31. Primorski poletni festival. Do 27. julija se bo zvrstilo 12 ambientalnih predstav, s katerimi se v enotno skupnost povezujejo vse štiri istrske občine. Festival bo odprla znamenita Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič, ki jo bo pod režijsko taktirko Ivane Djilas uprizoril ansambel SNG Nova Gorica.
Na Bledu se začenja že 29. festival Bled, ki bo ponudil številne koncerte, tečaje in delavnice. Tudi v Kostanjevici na Krki je te dni pestro. Sedmi Festival Kulture Kostanjevica združuje vrhunsko vsebino: gledališče, glasbo, film, literaturo, delavnice in okroglo mizo. V Svetu kulture predstavljamo še knjižno novost: Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča. Lani preminuli Tomšič je knjigo pisal zadnja tri leta svojega življenja, v njej pa raziskuje kompleksnost človeškega dojemanja sveta in odnosov, hkrati pa nas vabi, da odkrijemo več o sebi.
Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce ob tem zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces. Izpostavljajo tudi, da področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno. Potem pa še nekaj o Rekvijemu, najnovejšem razstavnem projektu umetnika Jaše, ki je na ogled v Tartinijevi hiši v Piranu. Zasnoval ga je potem, ko je lani v sklopu 58. piranskega Ex-tempora dobil posebno nagrado, posvetil pa nedavno preminulemu očetu. Združil je elemente vizualnih umetnosti, arhitekturnih posegov, lutkovne umetnosti, poezije in glasbe.
Ker smo vse bolj zatopljeni v svoje male zaslone, je obisk kina toliko večje doživetje. Kaj pa ogled filma 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika, kjer se lahko še vedno voha šmir? Prav to ponuja festival delavskega filma Kamerat, ki se začenja v Hrastniku. Na sporedu je več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov, med njimi tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Svet kulture gre še v galerijo DESSA na Židovsko stezo 4 v Ljubljani, prvo slovensko arhitekturno galerijo, ki letos praznuje 35 let delovanja, in pa v Galerijo Alkatraz, kjer odpirajo fotografsko razstavo in video instalacijo Sounding Spomenik. Razstava izhaja iz raziskave edinstvenih zvočnih atributov spomenikov nekdanje Jugoslavije.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo nocoj eden od vrhuncev festivala Ljubljana, na sporedu bo Puccinijeva mojstrovina, ena najbolj izvajanih oper Tosca. Uprizoritev opere je del praznovanja stote obletnice smrti italijanskega skladatelja. V režiji Piera Francesca Maestrinija jo bo izvedla Opera in Balet SNG Maribor. Moči in pomenu tekstilij ter ženski, njihovi izumiteljici in ustvarjalki pa je posvečena razstava, ki je nastala ob 20. obletnici delovanja kolektiva Oloop. Ogledati si jo je mogoče v centru Rog.
Na Rožniku je bila podeljena že 34. Delova literarna nagrada kresnik. Žirija je izmed 185 romanov z lansko letnico nagrado za najboljši roman leta namenila Anji Mugerli. Pri Cankarjevi založbi pa so prejšnji teden predstavili dve knjigi Dana Podjeda, med seboj dopolnjujoči dvojček, katerih skupna tema je pojem krizolacija.
Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!
Izpostavljamo koncert, na katerem sta včeraj v zlati dvorani Musikvereina na Dunaju nastopila Orkester Slovenske filharmonije in eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma, Aleksander Gadžijev. Dogodek sta ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo organizirala slovensko veleposlaništvo v Avstriji in Slovenski kulturno informacijski center Skica. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so pred poletjem izšle pri Cankarjevi založbi. Dušanka Zabukovec je v slovenščino prevedla roman Pripeljite obtožence, drugi del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel. V zbirki S poti je v prevodu Lijane Dejak izšlo delo Sam v oceanu, svojevrsten potopis sovjetskega oceanografa Slave Kurilova,več o tem, kako stopiti v dialog s slikami, pa si lahko preberemo v mednarodni uspešnici Kako gledati sliko priznane francoske umetnostne zgodovinarke Françoise Barbe-Gall, ki jo je prevedla Mojka Žbona.
Napovedujemo 13. festival radikalnih teles Spider, ki se začenja v Plečnikovem avditoriju v Tivoliju v Ljubljani. V Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, v treh dneh bo ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter filozofski pogovori. V Cukrarni pa odpirajo tri sočasne samostojne razstave, s katerimi uvajajo nov programski sklop, katerega namen je aktivacija celotne galerije. Obiskovalcem želijo omogočiti, da s sprehajanjem skozi vse nivoje stavbe prehajajo med tremi različnimi poetikami generacijsko sicer povezanih snovalcev. In še o avtobiografiji Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, poznejših, študentskih, večji del pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike.
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki ima svoj prostor v Gradu Fužine, je močno povezan z okoljem, v katerega je vpet. O tem, kako sodelujejo s tamkajšnjimi ustanovami, da bi prebivalcem Fužin omogočili bolj kakovostno in ustvarjalno bivanje, priča razstava v parku z naslovom Muzej v skupnosti 2, v samem muzeju pa so odprli še obsežno razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje, invencije. Ker pa je tik pred poletjem pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana, tokrat še o teh: romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.
Neveljaven email naslov