Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družbeni proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami«, so zapisali v Društvu arhitektov Ljubljana, ki danes v galeriji Kresija odpirajo razstavo Vizije so 18: Gentrifikacija; dodajajo še, da gre za arhitekturno razstavo, »katere namen je predstaviti problematiko gentrifikacije v Ljubljani in preveriti, kako bi lahko zaskrbljujoče trende naraščajoče neenakosti in poblagovljenja mesta spremenili.« konec citata. Prav tako v Ljubljani se danes začenja Ljubljanski mednarodni filmski festival, Liffe, ki prinaša pregled aktualne svetovne kinematografije. Pred skokom na Dunaj, ostajamo še v Ljubljani, ki bo od jutri do konca februarja obogatena z razstavo Varuhinje rek.
slikovno gradivo: www.vizijeso.com
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
»Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družbeni proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami«, so zapisali v Društvu arhitektov Ljubljana, ki danes v galeriji Kresija odpirajo razstavo Vizije so 18: Gentrifikacija; dodajajo še, da gre za arhitekturno razstavo, »katere namen je predstaviti problematiko gentrifikacije v Ljubljani in preveriti, kako bi lahko zaskrbljujoče trende naraščajoče neenakosti in poblagovljenja mesta spremenili.« konec citata. Prav tako v Ljubljani se danes začenja Ljubljanski mednarodni filmski festival, Liffe, ki prinaša pregled aktualne svetovne kinematografije. Pred skokom na Dunaj, ostajamo še v Ljubljani, ki bo od jutri do konca februarja obogatena z razstavo Varuhinje rek.
slikovno gradivo: www.vizijeso.com
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.
V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.
Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.
Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.
Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.
Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.
Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi
V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.
Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel
Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.
Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije
V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]
5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.
Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay
Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.
Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha
Neveljaven email naslov