Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.
3695 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.
V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.
Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.
Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.
Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.
Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije
V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.
Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana
Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli
Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.
Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.
Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker
V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.
Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay
Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki
V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)
V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
Neveljaven email naslov