Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
3696 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.
Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.
Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana
Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.
Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)
V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.
V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.
Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.
Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!
Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.
V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.
V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.
Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo
V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan
Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan
Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.
Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.
Neveljaven email naslov