Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
Če je modernistična slika stremela k temu, da gledalca metaforično posrka vase, Tugo Šušnik z razstavo 40 let, DÉJA VU 1979-2019 na podoben način obravnava galerijo. Prostor Galerije Gallery v ljubljanski Šiški je spremenil v nekakšno areno oziroma kletko, ki obda gledalca. Postavitev sicer vključuje njegova starejša dela. Postavitev, ki galerijski prostor spremeni v celostno slikarsko instalacijo, namreč vključuje umetnikove izrezanke, kolažne podobe, ki jih je ustvaril v letih 1979 in 1980 v New Yorku. V tej predelavi na starejšo delo Tugo Šušnik vidi tudi upor proti zahtevam po nenehnem produciranju novega. Ali z njegovimi besedami: “To je novo delo, ki pa je staro štirideset let.” Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je nedavno založila in predstavila deset knjig, ki jih je izdalo 7 od 18-ih njihovih raziskovalnih inštitutov. Med njimi je tudi zbornik „Biografija na prehodu v digitalnost“ enajstih avtorjev, ki ga je uredila zgodovinarka Mateja Ratej. Foto: GalerijaGallery
Vasja Žbona je večino svojega življenja preživel v Parizu, pri nas pa svoja dela razstavil le redko. Po njegovi smrti se je družina odločila, da kiparjeva umetniška dela zapusti Goriškemu muzeju, kjer so jih pred dnevi postavili na ogled. To, zakaj in kako razstavljamo, pa je eno od osrednjih vprašanj dvodnevnega simpozija Razstavljanje na Slovenskem, ki se danes popoldne končuje v Ljubljani. Več o simpoziju pa tudi o mariborskem koncertu z naslovom Razsvetljenje v tokratni oddaji Svet kulture. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Goriški muzej / Katarina Brešan
Predstavili bomo krstno uprizoritev erotične drame To jabolko, zlato slovenske dramatičarke Simone Semenič ter plesno predstavo koreografa Iztoka Kovača Vrtoglavi ptiči. Medtem ko v Ljubljani gostuje britanski umetnik in teoretik fotografije Victor Burgin, se v Pulju začenja knjižni sejem z osrednjim gostom Orhanom Pamukom. Vir fotke: MGL.
3. decembra, ko slovenske kulturne ustanove na Prešernov rojstni dan brezplačno ponujajo svoje vsebine, se bomo v oddaji torej posvetili novostim jezikovnega portala Fran, ki jih prav tako že tradicionalno predstavijo okrog 3. decembra. Napovedali bomo tudi decembrski sejem ilustracije v Vodnikovi domačiji v Šiški, premiero slovenskega filma Korporacija, pod katerega se podpisuje režiser Matej Nahtigal, ter koncert mednarodnega komornega tria Con brio iz Koebenhavna v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju! foto: Vodnikova domačija / Domen Pal
Nocoj se s prvimi projekcijami animiranih filmov začenja 16. Animateka, medtem pa so v Umetnostni galeriji Maribor že odprli razstavo kinetičnih skulptur Mete Grgurević. Nekaj minut po četrti bomo predstavili še izbrane novosti otroške in mladinske literature. Vir fotografije: Tjaša Gnezda.
Posamezniki iz bogate mariborske zgodovine bodo nocoj oživeli na predstavi Mostovi in bogovi, ki je nastala po motivih treh del Prešernovega nagrajenca Toneta Partljiča, neutrudnega mestnega kronista in mariborske legende. Besedilo za dramski poklon Mariboru je ustvaril Nejc Gazvoda, režijo predstave, ki bo nocoj premierno na ogled v mariborski Drami pa podpisuje Aleksandar Popovski. Najprej pa se bomo ustavili na ljubljanskem knjižnem sejmu – tam sta gostovala francoska pisateljica in dramaturginja Véronique Olmi ter Aleksandar Gatalica, eden najvidnejših sodobnih srbskih pisateljev. V oddaji pa tudi o predstavah Vsak glas šteje v celjskem ljudskem gledališču in Alica v čudežni deželi v Anton Podbevšek Teater v Novem mestu ter dveh glasbenih dogodkih v Ljubljani. Danes bo v Slovenski filharmoniji koncert ob izidu avtorske zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar, v nedeljo pa bo v Cankarjevem domu že peti festival mladinskih zborov Potujoča muzika. FOTO: Prizor iz predstave Mostovi in bogovi, Damjan Švarc, vir: SNG Maribor
Na jubilejni 35. Slovenski knjižni sejem že tradicionalno vstopa tudi radijski medij, in sicer naš Tretji program – program Ars. Na Pisateljskem odru bo danes predstavitev projekta zvočnih knjig ter literarni večer in pogovor, namenjen srednješolskemu domačemu branju, natančneje noveli Tantadruj Cirila Kosmača. V oddaji pa tudi o gledaliških predstavah. Dotaknili se bomo premiere predstave Kar vem, da je res v Mestnem gledališču ljubljanskem, Božične pesmi v SNG Nova Gorica in seželi sporočilnost predstave Heroj 3.0. – Več kot besede, katere premiera je bila v torek v Mariboru. Napovedali bomo tudi razstavo Jiřija Bezlaja v Mestni galeriji Ljubljana in koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Na včerajšnjem slovesnem odprtju 35. Slovenskega knjižnega sejma so pesniku, pisatelju in prevajalcu Marku Kravosu podelili Schwentnerjevo nagrado, priznanje za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. O njem bomo spregovorili v današnjem Svetu kulture, in o dokumentarnem filmu o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, ki ga bo nocoj predvajala televizijska mreža BBC 1, njegov osrednji lik pa je pisatelj Boris Pahor. Odpravili se bomo tudi na Kitajsko – v tamkajšnjem narodnem muzeju so v okviru razstave vrnjenih zakladov kitajske umetnosti, ki so jo priredili ob 70. obletnici proslavljanja ustanovitve Ljudske republike Kitajske, nedavno razstavili bronasto konjsko glavo, del vodnjaka v bivši letni imperialni palači v Pekingu. Foto: BoBo
Avstrijsko državno nagrado za umetnost danes prejmeta Maja Haderlap v kategoriji literature in Slovensko prosvetno društvo Rož v kategoriji kulturne iniciative. Po izboru komisije nagrade podeljuje zvezni minister za kulturo. V oddaji tudi razstavi Tomaža Furlana Zajtrk na jutranjem vlaku, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Škuc. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt, na popačenost, ki jo povzroči individualna interpretacija. Foto: BoBo
V ljubljanski Drami se jutri obeta premierna uprizoritev predstave Gospa z morja. Ibsenovo besedilo pri nas sicer ne bo uprizorjeno prvič, saj se je pred leti že znašlo na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega, vendar bo tokratna uprizoritev, ki sodi v tematskih okvir sezone - ljubezen, zanimiva predvsem zaradi elementov scenografije in zvočnosti. Podajamo se tudi po pesniških poteh Alme Karlin.
Tudi tokrat bomo naprej preverili dogajanje na jubilejnem, 30. Ljubljanskem filmskem festivalu – Liffe, v nadaljevanju oddaje pa nato pozornost posvetili svežemu romanu Pesnica Toneta Partljiča. Z njim se je navezal na svojo uspešno komedijo Moj ata socialistični kulak, izrisal portret časa, svoje družine, predvsem očeta, pa tudi Pesnice kot kraja svojega otroštva. Napovedali bomo tudi dva ljubljanska koncerta – v Narodni galeriji bo koncert taboriščnih pesmi poljskega glasbenika Aleksandra Kulisiewicza v izvedbi Janija Kovačiča, Gallusova dvorana Cankarjevega doma pa bo gostila 3. koncert iz cikla Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije.
Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom. Tak je opis filmske parabole o družbenih vrednotah in svetovnih nazorih Jaz sem Frenk režiserja Metoda Pevca, ki bo nocoj premierno prikazan na filmskem festivalu Liffe. Poleg že utečenega poročanja s tega priljubljenega festivala, ki z večino filmov domuje v Cankarjevem domu, danes izpostavljamo še koncert Alexandra Gadijeva. Eden izmed redkih slovenskih poustvarjalcev, o katerih glasbeni svet govori v superlativih bo prav tako nastopil v tem hramu kulture, s tem pa tudi odprl novo sezono Srebrnega abonmaja. Gadijev po besedah organizatorjev kritike in občinstvo osvaja z mojstrsko tehniko in interpretativno poglobljenostjo ter se popolnoma zaveda kako uravnotežiti ton in dinamiko, subtilnost in polno igro, nadzor in gorečnost. Predstavili bomo tudi monografijo Svetlane Slapšak Volna in telo, drugi koncert cikla Carpe artem in koncertno sezono Akademije za glasbo.
V današnjem Svetu kulture boste izvedeli več o novi dokumentarni monografiji o Alojzu Rebuli, ki jo je napisal France Pibernik. Knjigo sestavlja sedem poglavij, ki segajo od njegovega zgodnjega otroštva, preko obdobja študija v Ljubljani in delovanja na Tržaškem, vse do literarnega vzpona z romanom V sibilinem vetru, pa do zadnjih let, ki jih je pisatelj preživel v Loki pri Zidanem Mostu skupaj z ženo, pisateljico Zoro Tavčar. Monografijo bogatijo številne fotografije iz zasebnega in javnega življenja Alojza Rebule. V oddaji pa tudi o dogajanju na 30. jubilejnem filmskem festivalu Liffe.
Na ljubljanskem filmskem festivalu prikazujejo zmagovalce in druge uspešne filme z največjih filmskih festivalov po svetu. V Cankarjevem domu je na sporedu film Spominek britanske režiserke Joanne Hogg, ki je zelo veliko pohval prejel že februarja v Berlinu. V Kinu Komuna prikazujejo južnokorejski film Parazit, ki je bil veliki zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, mnogi pa ga imajo tudi za najboljši film zadnjih let. Sledijo Sinonimi, izraelska tragikomedija, ki so jo v Berlinu nagradili z zlatim medvedom. Poročamo še o premieri težko pričakovane detektivske televizijske serije Jezero, ki je nastala po romanu Tadeja Goloba, in o najuspešnejšem slovenskem filmu letošnjega leta, Zgodbe iz kostanjevih gozdov. V ljubljanskem Kinodvoru pa je na sporedu tudi izbor najboljših kratkih filmov letošnjega leta. Foto: MMC / Gregor Božič
Kaj in kako so jedli pri Valvasorjevih, kakšne so bile naravne danosti, rodovitnost in gospodarske panoge po gradovih, v mestih, trgih in samostanih, kakšna živila so poznali ter kakšno hrano so jedli vsak dan in ob posebnih priložnostih, kot so rojstvo, poroka in smrt. To so nekatera vprašanja, na katera odgovarja Janez Bogataj v knjigi Z Valvasorjem za mizo – Prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja. V oddaji tudi o zvočni instalaciji, ki raziskuje vplive hoje na naše dojemanje zvocˇnosti. Delo Martina Ecclesa: Št. 2: “Brez sledi” bo razstavljeno v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost v Tivoliju v Ljubljani. Napovedali bomo prireditvi Napev – Odsev, državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti. Začeli pa bomo na Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je Forum slovanskih kultur poseben programski gost. Vir fotografije: RTV MMC
Sinoči se je s slavnostnim odprtjem pričela jubilejna, 30. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - LIFFea. Ob tej priložnosti je Ljubljano obiskal Abel Ferarra, režiser kultnih filmov, kot so Angel maščevanja, Tatovi teles, Pokvarjeni poročnik in Kralj New Yorka. Njegove žanrske filme poznamo po nasilju, eksploataciji in objektivaciji žensk, film Tommaso, ki so ga prikazali sinoči na odprtju festivala, pa je zanj manj tipična avtobiografska drama. V njej režiser razgali vse svoje frustracije, želje in strahove; posnel ga je v lastnem stanovanju in predelu Rima, kjer živi, v njem pa poleg Willema Dafoeja nastopita tudi njegova žena in hčerka.
Ena izmed besed, ki jo lahko izgovorimo večkrat na dan, je delo. Delo nas lahko osmišlja, radosti, bogat, izčrpava, iz nas dela avtopilote, tako zelo, da včasih iz zavesti izrinemo misli o majhnih dejavnostih, ki so posute po naših vsakdanih. Ena izmed takih je morda nakup vstopnic za ogled filmov, ki si jih bo v naslednjih dneh mogoče ogledati na 30. filmskem festivalu v Ljubljani. Danes se bomo bolj podrobno posvetili v oddaji Svet kulture po 16. uri, ko bomo razvozlavali tudi pomene naslova razstave Hiperzaposlovanje, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani ter spoznali delo Japonska umetnica Saeborg, ki ustvarja napihljiva bitja iz lateksa.
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej spomnili slovenskega režiserja Franceta Štiglica, ki je v svoji 40-letni filmski karieri ustvaril prepoznaven in priljubljen opus celovečernih filmov, med katerimi je tudi prvi slovenski film Na svoji zemlji. Ogledali smo si dokumentarni film Petra Jacksona Nikoli se ne bodo postarali, ki je bil enkratno prikazan v Kinodvoru. V oddaji pa se posvečamo tudi literaturi. Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, knjižnega društva Hiša poezije, se je razširila za pet novih pesniških zbirk. Vabljeni v našo družbo!
Pred 100 leti se je rodil France Štiglic, režiser, ki je pustil neizbrisen pečat s filmi Na svoji zemlji, Dolina miru, Ne joči, Peter in z drugimi filmskimi svaritvami, zapisanimi v slovensko filmsko zgodovino. Spomnili se jih bomo v dneh, ko slovenskemu filmu posvečamo ves teden in se v Ljubljani začenja mednarodno festivalsko filmsko dogajanje.
Alice v postelji je igra o ženskah, o ženskih bolečinah in o njihovem samozavedanju; svobodna igra domišljije, ki temelji na resnični osebi, Alice James, je zapisala Susan Sontag v spremni besedi ob izdaji dramskega besedila. Ta tekst iz 90ih let je osnova za istoimensko predstavo, ki bo danes premierno uprizorjena na odru ljubljanske Male drame. Povsem drugačno zgodbo o ženski oziroma deklici pa piše znana Pepelka. Baletna uprizoritev, ki bo nocoj premierno na ogled v SNG Maribor, jo pripoveduje malce osveženo. Priznani koreograf Jean-Christophe Maillote naj bi namreč zgodbo namreč izčistil. V Mestnem gledališču ljubljanskem smo si ogledali gostujočo predstavo Stela, poplava zagrebškega gledališča Gavella, v oddaji pa tudi o koncertu ob 100-letnici delovanja ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Foto: Peter Uhan (izrez fotografije)
Neveljaven email naslov