Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
3624 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
V Ljubljani se začenja jubilejna, 20. izdaja Animateke, ki bo v ospredje postavila tehniko kolažne animacije ter avtorski animirani film, na ogled pa bo nekaj več kot 600 filmov. V galeriji Simulaker v Novem mestu pa je na ogled pregledna razstava Marije Mojce Pungerčar z naslovom Niti, sukanci in konci, ki obiskovalce spodbuja k razmisleku o lastnih predsodkih, stereotipih in družbenih normah.
V Vodnikovi domačiji v Šiški se predstavlja dvanajst slovenskih ilustratorjev v Italiji, medtem ko Špela Petrič v Galeriji kapelica predstavlja delo, ki odpira možnosti za razmisleke o prihodjem komuniciranju v bolj biocentričnem svetu, kot je današnji.
Za oddajo Svet kulture smo danes pripravili prispevek o festivalu Bobri, ki se začenja jutri, vesti in prispevek o dveh festivalskih gledaliških premierah in tretji v Mestnem gledališču ljubljanskem. Konec tedna se začenja tudi tradicionalni cikel Mozartine, umetnik Jaša pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani predstavil nadaljevanje projekta z beneškega bienala 2015. O tem ter drugih vsebinah in oblikah, ki bodo zaznamovale današnji dan in konec tedna, pa v oddaji Svet kulture. Vabimo vas k poslušanju! Iz predstave Ariol, foto: Nejc Saje, vir: www.smg.si,
Tudi letos na današnji dan oživljamo idejo Roberta Filliouja, ki je 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila prav na ta dan pred natanko milijon leti. V oddaji boste slišali, kaj nocoj pripravlja 20 radijskih postaj z umetniškim značajem, med njimi tudi program Ars, ter kako lahko kultura spreminja življenja. Da ta fraza ni le floskula, so pokazali tudi pri Javni agenciji za knjigo s projektom Vključujemo in aktiviramo.
Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz nje se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množivco prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem. Foto: Bojan Velikonja
Vizualno umetnost, ki jo producirajo umetniki, povezani s Kočevjem, postavljajo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III – Kočevje med drugim podčrta različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Foto: Vonj kože, 2005 © Aleš Gregorič
Zgodovina Ljubljane je zapisana v monografiiji, ki povzema podobe preteklih naselitev, ljudstev na križišču časa in prostora, katerih potomci smo. Tudi fotograf Tihomir Pinter je v analogni fotografiji poskušal ujeti Duh mesta, kakor je naslov razstave, na kateri so poodbe pročelij starega dela mesta.
Izgorelost, brez upanja in volje do življenja so nekatere osrednje značilnosti glavnega junaka drame Ivanov, ki bo premierno uprizorjena v SNG Drama Ljubljana. Režiser Aleksandar Popovski je v besedilu Antona Pavloviča Čehova izostril medčloveške odnose in pokazal dileme modernega človeka. Temačni svet Cankarjevega Kralja na Betajnovi pa bodo izostrili v premieri Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Uprizoritev je nastala v režiji Tomaža Gorkiča, avtorja prve slovenske grozljivke Idila. V oddaji tudi o predstavah Merilci bremen, ki jo avtorsko podpisujeta plesalka in koreografinja Jana Menger in Rok Vevar, ter Rojstvo Venere, ki jo po besedilu Iva Svetine režira Barbara Novakovič Kolenc. Ogledali smo si tudi predstavo razgaljeno Rosane Hribar in prelistali antologijo pesmi po izboru Igorja Sakside in Aleša Štegra Pesem sem, ki nagovarja mlade bralce.
Svet kulture danes ponuja prispevke o festivalu Maribor je naš, ob 100. obletnici ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada, o premieri predstave Odhodi vlakov v Mestnem gledališču ljubljanskem, o razstavah Kvadrat Neže Knez v Centru in galeriji P74 in Linija Uvida – dialog med umetnikoma Aleksandro Saško Gruden in Darkom Golijo, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; o koncertu Oranžnega abonmaja in vseti o drugih dogodkih, ki bodo zaznamovali današnjo kulturno krajino. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Somrak bogov, arhiv SMG Maribor
Umetnost vzhodne Evrope je svojo identiteto oblikovala tako skozi socialistične kot kapitalistične silnice in v dialogu z zahodom. To pot na prepihu predstavlja mednarodna zbirka povojnih avantgardnih umetnin Arteast 2000+ ljubljanske Moderne Galerije. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so zdaj dvorano sredi razstave del iz te zbirke namenili še predstavitvi sodobne slovenske fotografije. Razstava z naslovom Nezanesljiva okolja, ki jo bodo odprli nocoj, predstavlja 17 primerov sodobne fotografije in tako ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih. V današnji oddaji pa tudi o recitalu Zoltana Petra v ljubljanski Palači Kazina, 3. koncertu simfoničnega cikla v SNG Maribor in dveh filmskih novostih – premieri celovečernega igranega filma Igram, sem v režiji Miroslava Mandića in dokumentarnem filmu Majde Širca, Devet krogov.
Danes mineva 200 let od smrti slovenskega jezikoslovca, pesnika, učitelja, časnikarja in duhovnika Valentina Vodnika. Spomnili se ga bomo tudi v oddaji Svet kulture in predstavili mnenja nekaterih strokovnjakov o njegovem življenju in delu. Prelistali bomo tudi literarizirano biografijo o Jožetu Plečniku ter vas povabili na razstavo vizualne umetnice Đejmi Hadrović, ki je na ogled v Kinu Šiška.
V današnji praznično glasbeni oddaji izpostavljamo dva koncerta in vabimo na premiero priredbe izbranih del Ivana Cankarja Ob Zori v Prešernovem gledališču Kranj. V Veliki dvorani SNG Maribor bo domači simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča pričaral praznično razpoloženje s koncertom, polnim znanih del iz svetovne glasbene zakladnice. V Ljubljani pa se v Slovenski filharmoniji v nedeljo obeta koncert pozavnista Žana Tkalca in Tomaža Sevška na orglah, ki bosta izvajala predvsem dela Johanna Sebastiana Bacha.
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Na podelitvi zlatih globusov sta slavila filma Bohemian Rapsody v kategoriji drame in Zelena knjiga v kategoriji glasbenih filmov ali komedij. Rami Malek je osvojil zlati globus za film režiserja Bryana Singerja o pevcu skupine Queen. Igralec se je ob prejemu kipca zahvalil Freddyju Mercuryju, da mu je s svojim življenjem omogočil vlogo njegovega življenja. V oddaji bomo govorili tudi o aktualnih otroških in mladinskih knjižnih novostih ter vas povabili na umetniški večer v spomin na izraelskega pisatelja Amosa Oza.
Na Prvi program Televizije Slovenija prihaja nova kriminalistična serija Ekipa Bled, prvič bo na ogled to nedeljo ob 20. uri. Skozi 18 delov, ki prepletajo elemente nanizanke in nadaljevanke, bomo spremljali tri kriminaliste na delu. Majhen kraj, kot je Bled, poleg turistične idile prinaša tudi svoje temne plati. O novi seriji bomo spregovorili z režiserjem in soavtorjem Blažem Završnikom. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili še izzivom kulture in umetnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vabljeni k poslušanju. Foto: Sever & Sever
Kulturno leto 2019 bosta v Sloveniji zaznamovali 100-letnica Univerze v Ljubljani in 100. obletnica priključitve Prekmurja matični domovini. V Italiji pa bo kulturno leto minevalo predvsem v znamenju 500-letnice smrti genija Leonarda Da Vincija. Trenutno najodmevnejšo razstavo so že oktobra odprli v Galeriji Uffizi v Firencah, gre pa za pregled mojstrovih rokopisov, med katerimi izpostavljajo tako imenovani »Kodeks Leicester«. V prvi oddaji leta 2019 se bomo dotaknili tudi dveh novih kulturnih prestolnic Evrope – bolgarskega mesta Plovdiv in južnoitalijanskega mesta Matera, ob koncu pa predstavili projekt prenove med drugo vojno porušene graščine v Arboretumu Volčji potok. Vabljeni k poslušanju!
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo ujeli utrip prazničnega vzdušja na področju kulture. Na Dunaju bodo s koncertom v Musikvereinu – že tradicionalno – novo leto pozdravili Dunajski filharmoniki, v Ljubljani pa v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Orkester in Zbor Slovenske filharmonije. Pozornost bomo namenili tudi razstavam likovne umetnosti, ki so pri nas in v bližnji okolici zaznamovale leto 2018, ter podrobneje spregovorili o fotografski razstavi Andreja Perka v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, s katero se galerija poklanja 100. obletnici konca 1. svetovne vojne.
V ospredju predzadnjega Sveta kulture v tem letu bo cirkus – v sodobni umetniški obliki ga bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v štirih zaporednih večerih odstrla avstralska skupina CIRCA, njihova predstava Ta čudovita bitja velja za spektakel plesa in cirkuških veščin za vse generacije. V oddaji še o bovškem filmskem festivalu na prostem BOFF v ospredju katerega so filmi športne in ekološke narave, pa o stripovskem blogu Müsli in rüsbe Izarja Lunačka in še kaj se bo našlo – vabljeni k poslušanju. Fotografija: Pedro Greig
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
Oddaja Svet kulture bo tokrat knjižno obarvana, saj je praznični čas kot nalašč za branje dobrih knjig. Predstavili bomo nove prevode Literarno-umetniškega društva Literatura ter novosti založbe Sanje, med njimi tudi znanstveno-fantastično delo Peščeni planet ter Zbrane zgodbe znamenitega ameriškega romanopisca Kurta Vonneguta.
V današnji, praznično obarvani oddaji bomo obiskali razstavo Odsev tišine v Zavodu sv. Stanislava, ustavili pa se bomo tudi pri kulinariki. Dobro znano knjigo Velika slovenska kuharica že stoletje urejajo šolske sestre, ki si jo nekako predajajo iz roda v rod. Nedavno je tako pri založbi Mladinska knjiga izšla že 30. izdaja te najbolj priljubljene slovenske kuharske knjige, ki hkrati praznuje 150. obletnico prvega izida. V knjigi je zanimivo prav to plastenje zgodovine – sestra Bernarda Gostečnik, ki je z urednico Nino Žitko Pucko sodelovala pri tokratni izdaji, poudarja, da se to kaže tako v arhaičnem jeziku kot v določenih sestavinah, želv danes denimo ne uporabljamo več. Poleg tega so bile pretekle izdaje polne kompleksnejših in dolgotrajnejših receptov, v najnovejšo pa so sestre vključile številne hitro pripravljene jedi. S koncem meseca pa se bo končalo tudi leto, zaznamovano z velikim slovenskim literatom Ivanom Cankarjem. V sredo se številnim pogledom nanj pridružuje še dokumentarni film z naslovom Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar.
Neveljaven email naslov