Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.
3623 epizod
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.
O tem, da se filozofija in vizualno oblikovanje dobro ujameta, pričajo naslovnice filozofske zbirke Analecta in revije Problemi. Skoraj tristo jih je ustvaril Alen Ožbolt, umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Že tri desetletja in pol jih pripravlja v sodelovanju z Društvom za teoretsko psihoanalizo in zdaj si jih lahko ogledamo na razstavi Srebrna okna v prvem preddverju Cankarjevega doma. Izhodišče Ožboltove oblikovne osnove je v Heglovem citatu: ''Ko filozofija slika svoje sivo na sivem, tedaj se je neka podoba življenja postarala, in s sivim na sivem se ne da pomladiti, temveč le spoznati.'' Posvetili so bomo še kratki radijski igri Vrt – tridelnemu projektu, ki ga sestavljajo odrska uprizoritev in zvočna realizacija v angleškem jeziku ter slovensko-angleška radijska različica. Izpostavlja dihotomijo med iluzijo o rajskem vrtu ter pretnjo naravnih in človeških katastrof, kar oboje spremlja naše trenutno bivanje na planetu Zemlja.
Ocenjujemo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča po motivih slikanice nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm in v režiji Ivane Djilas. Predstavljamo novega uršljana in prvenec lanske uršljanke ter glasbeno predstavo oziroma režiran koncert, s katerim bodo ustvarjalci Slovenskega ljudskega gledališča Celja obeležili jubilej svoje ustanove.
V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo. foto: "živa veriga" v Mariboru, foto: facebook - z dovoljenjem Lutkovnega gledališča Maribor
Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]
Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Častna gostja 73. frankfurtskega knjižnega sejma je Kanada, vir: EPA
Kljub domišljavosti človeka in njegovi nesposobnosti, da bi rešil najbolj zapletene izzive svojega časa, gre svet naprej. S temi besedami bi lahko povabili k branju romana Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaia, za katerega bo Marjanca Mihelič dobila letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino. Z njo smo se pogovarjali o prevajanju tega mojstra apokalipse. V Varšavi na Poljskem že od 2. oktobra poteka osemnajsto svetovno Chopinovo tekmovanje, ki velja za najpomembnejše na svetu. Med kandidati za najvišjo nagrado je tudi goriški pianist Aleksander Gadžijev, saj se je uvrstil med 12 finalistov. V oddaji tudi o VIII. izvedbi Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih, ki se začenja drevi, in Odprti knjigi, ki jo na programu Ars začenjamo z biografijo Radka Poliča - Raca. Napovedali bomo tudi premiero kratke radijske igre Vitomil Zupan: Mercado st. Paulo.
S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)
Cankarjeva založba je ta teden predstavila nov sveženj knjižnih novosti slovenskih avtorjev. Pisateljica Manka Kremenšek Križman je 21 kratkih zgodb o odtujenih odnosih med starši in otroki, med zakonci, prijatelji in sodelavci, pa tudi o priseljencih in beguncih zbrala v knjigo z naslovom Tujci. Neli K. Filipič v mladinskem romanu Fronta prek petih skoraj že odraslih prijateljev iz različnih socialnih okolij prikazuje odnose v širši družbi. O odrinjenosti, ki preide v nasilje, pa pripoveduje protagonist romana Feuer Frei, katerega avtor je skrit za psevdonimom Gorazd Garvas. Četrta knjiga z naslovom Beseda je konj ne sodi na področje fikcije, še najbližje je esejistiki; njenega avtorja Branka Gradišnika smo tudi povabili pred mikrofon. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa se na samostojni razstavi predstavljajo tri članice – Nataša Grandovec, Natalija Juhart in Blažka Križan. Na skupinski razstavi članov društva, posvečeni 100-letnici organiziranega likovnega delovanja v Mariboru in širše, ki je bila na ogled od konca lanskega decembra do konca februarja letos, so umetnice prejele društveno nagrado za leto 2020. (Foto: Blažka Križan, Brez naslova, 2017)
Danes predstavljamo sveže dogajanje na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na katerem se za nagrade potegujejo tudi dokumentarni filmi. Včeraj smo si ogledali dokumentarna filma Iskre v času - svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna in Filmski obzornik 80 - Metka Meki režiserke Nike Autor. V ljubljanskem Kinodvoru se začenja mednarodni festival Kinotrip, v Mariboru pa že poteka Mednarodni festival računalniških umetnosti, na katerem se predstavlja zvočna umetnica Petra Kapš. Med glasbenimi dogodki opozarjamo na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bo na koncertu za abonma Kromatika nastopil z odličnim nemškim violončelistom Julianom Stecklom in koncert avtorske glasbe skladatelja in kitarista Žarka Živkovića. V ljubljanski Galeriji Photon pa odpirajo razstavo fotografij Romana Bezjaka z naslovom Arheologija nekega obdobja.
“Masovna hipnoza je stanje, v katero smo padli, in kar ne najdemo orodij, da bi mu ubežali,” so prepričani organizatorji šestega festivala Indigo. “Ne da bi se zavedali, drvimo v masovno hipnozo stanja otopelosti – ne da bi vedeli, kdo jo sproža,” opozarjajo Indigovci in obljubljajo iskanje novih rešitev. Dogodki se bodo vrstili vse do petka zvečer, na festivalu pa bosta med drugimi nastopila slovenski filozof Slavoj Žižek in grški ekonomist Yanis Varoufakis. Na odru Male drame bo nocoj zaživelo eno izmed klasičnih poljskih del – enodejanka Emigranta, ki jo je napisal poljski dramatik in satirik Slawomir Mrožek. Gre za zgodbo, ki prikazuje dan v življenju dveh zelo različnih emigrantov, igrata ju Marko Mandič in Nejc Cijan Garlatti. V oddaji tudi o 67. Tribuni Rostrum, ki se je včeraj začela v Beogradu. Gre za največji svetovni radijski forum, namenjen poslušanju, izmenjavi in presoji aktualnih posnetkov sodobne umetnostne glasbe.
Slovenski filmski festival se po lanski prirejeni različici, ki se je zaradi epidemije odvila v Ljubljani, vrača na obalo. Slavnostno odprtje bo v znamenju podelitve Badjurove nagrade za življenjsko delo Emiliji Soklič, inovatorki na področju filmskega zvoka, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi film Inventura režiserja Darka Sinka. V oddaji poročamo tudi o festivalu Prix Europa v Potsdamu, kamor je z nominiranima radijskima igrama Medeja ... bom postala in Glas šakala odpotovalo tudi Uredništvo igranega programa Radia Slovenija.
Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Vir fotografije: Danilo Milovanović
Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Foto: Danilo Milovanović
Misli filozofa in politika Antonia Gramscija, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovale italijansko intelektualno življenje, imajo še danes aktualno sporočilnost. Na primer o veščini, kako se otresti obračunavanja z nasprotnimi ideologijami in si raje prizadevati, da na intelektualnih temeljih gradimo vizijo boljšega sveta. Mlada avtorska ekipa pod vodstvom režiserja Juša Zidarja se je lotila Gramscijevih Pisem iz ječe in izbranih del. Ustvarili so predstavo, katere premiera bo v koprodukciji z gledališčem Glej nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Jutri zvečer pa bo v dvorani Union v Mariboru prvi koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Ta bo hkrati uvedel krajšo turnejo po Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s Celjskim domom iz Celja, Kulturnim domom Nova Gorica in Cankarjevim domom iz Ljubljane. Foto predstave Pisma iz ječe: Barbara Čeferin
Teden podeljevanja Nobelovih nagrad, ki se v petih kategorijah enkrat letno podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi, je danes v znamenju nagrade za literaturo. Prejel jo je tanzanijsko-britanski pisatelj, znan predvsem po svojih novelah in kratkih zgodbah, kjer se ukvarja s posledicami kolonializma in begunstva. Profesor na Univerzi v Kentu je nagrado prejel "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami", kot so zapisali v obrazložitvi. Slišite pa lahko tudi o nagradah Tantadruj in pestrem dogajanju na odrskih deskah. Foto: Abdulrazak Gurnah, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost (C) Profimedia / Awakening Photo Agency
Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger bodo prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V Muzeju novejše zgodovine Celje pa bodo predstavili knjigo Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije, Celjski večeri 1989–1993«. Gre za intervjuje, ki jih je avtor knjige v omenjenem obdobju opravil z najpomembnejšimi odločevalci v republikah, pozneje državah, na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Emmanuel Guibert, Peter Kuper, kolaž njunih del, vir: spletna stran festivala Tinta
Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Anette Krauss, ki bo v okviru festivala Mesto žensk razstavljala v ljubljanski galeriji Škuc. V Cankarjevem domu pa bo zvečer prikazan film Sanremo režiserja Miroslava Mandića o dveh starostnikih, ki se občasno srečujeta in skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Foto: Pesmi izgovorov sodelujočih pri Prikritem kurikulumu, 2013, 2021 (c) Mesto žensk
Eden najpomembnejših slovenskih ekspresionističnih slikarjev, fotograf, grafik in risar je svoj opus ustvarjal polnih šestdeset let. Čeprav je širše znan predvsem po svojih slikah, pa je bil tudi izjemen grafik. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled več kot 50 originalnih grafičnih listov, grafične plošče in škatlica, v kateri je Pilon shranjeval grafične pripomočke. Pilonova grafika je bila nazadnje bolj celostno predstavljena pred skoraj dvajsetimi leti, leta 2002 na umetnikovi prvi retrospektivni razstavi v Moderni galeriji. V oddaji se posvečamo tudi glasbi - včeraj se je v mariborski Minoritski cerkvi začel glasbeni festival Minoriti.
Dramsko besedilo enega najslavnejših ruskih pisateljev, Antona Pavloviča Čehova, bo zaživelo na odrskih deskah Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Janusa Kice, zgodba pa se plete okrog čudovitega naslovnega nasada, ki ga bo treba zaradi težkih gmotnih razmer družine prodati na dražbi. Češnjev vrt dramski liki razumejo različno in se s težavami tudi spopadajo drugače ali pa se sploh ne, kot to velja za plemkinjo Ranevsko, ki jo Nataša Tič Ralijan. Predstava je nastajala že pred časom, pozimi v času epidemije, ko niso vedeli, kdaj jo bodo lahko odigrali pred gledaci, in to je vplivalo tudi na razmišljanje ekipe – vrt se je tako izoblikoval tudi v metaforo gledališča. V Prešernovem gledališču Kranj pa bodo dnevi uprizorili črno farso Floriana Zellerja, Mama, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame. Opozarjamo pa tudi na festival Prevodni pranger, ki v ospredje postavlja delo in status prevajalcev in prevodoslovcev. Vir fotografije: MGL, Peter Giodani
Sinočnje poplave in močni nalivi so prizadeli več kulturnih institucij, v Ljubljani je med drugim zalilo depo Moderne galerije, ljubljansko Dramo in Slovensko mladinsko gledališče, vdori vode so poškodovali studie Radia Slovenija; ljubljanski gasilci število posredovanj primerjajo s stoletnim žledom leta 2014. Dogajanje spremljamo v naših informativnih oddajah, v oddaji Svet kulture pa napovedujemo premiero baleta Apollon musagete in operatorija Kralj Ojdip v ljubljanski Operi ter nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v sklopu koncertnega cikla Plečnik & a cappella.
V današnji oddaji vas torej najprej vabimo v Cankarjev dom, kjer bo svoj novi roman Dora in Minotaver predstavila priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić. Gre za veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju s slikarskim genijem Picassom doživela zlom. Predstavljamo tudi kulinarično razstavo z naslovom Ljubezen gre skozi želodec - kulinarika v arhivskih virih, ki je na ogled v Semiču. Na razstavi boste našli stare, na roko napisane recepte, kuharske knjige in napisne table pekov, spremlja pa jo tudi zgodba v stripu. Ljubitelji animiranega filma pa se lahko v naslednjih dneh na mariborskem festivalu StopTrik poučite o tehniki stop animacije.
Neveljaven email naslov